UPORABA EKO-ZEMLJEVIDA PRI RAZISKOVANJU IVLJENJSKEGA SVETA UPORABNIKA

1. UPORABA EKO-ZEMLJEVIDA  PRI RAZISKOVANJU  �IVLJENJSKEGA SVETA  UPORABNIKA 

2. Priporocena literatura: �ugman Bohinc, L., Rapo�a Tajn�ek, P., �kerjanc, J. (2007). �ivljenjski svet uporabnika. Raziskovanje, ocenjevanje in nacrtovanje uporabe virov za doseganje �elenih razpletov. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

3. Raziskovati �ivljenjski svet uporabnika pomeni soustvarjati podobo njegove �ivljenjske situacije v dru�benem in kulturnem kontekstu, z namenom, da bi odkrili in aktivirali vire, ki mu bodo omogocili bolj kakovostno �ivljenje oz. omogocili doseci �elene razplete. Raziskujemo zato, da bi ga uporabili kot vir moci uporabnika pri ustvarjanju dogovorjenih re�itev.

4. Socialno delo kot pomoc posameznikom, dru�inam, skupinam in skupnostim pri re�evanju konkretnih te�av v vsakdanjem �ivljenju; pri dru�benem vkljucevanju; pri doseganju kakovostnej�ega �ivljenja.

5. Uporabniki i�cejo pomoc socialnega dela zlasti zato, da bi od tam, kjer so nezadovoljni, cim hitreje in na cim bolj ucinkovit nacin pri�li tja, kamor �elijo.

6. S pomocjo SD �elijo uporabniki izbolj�ati kakovost svojega �ivljenja: povecati prihodke, se zaposliti, dobiti ustreznej�e delo, izbolj�ati bivalne razmere, pridobiti razlicna sredstva in pripomocke za samostojno �ivljenje, zagotoviti nove ali dopolnjene storitve, povecati vpliv in kontrolo nad lastnim �ivljenjem, doseci bolj zadovoljive medosebne odnose v dru�ini, skupnosti ali delovnem okolju.

7. V sredi�cu raziskovanja situacije in razvijanja partnerskega delovnega odnosa ni problem kot dokaz uporabnikove nezmo�nosti, kot njegov primanjkljaj ali neuspeh, temvec je raziskovanje usmerjeno v nacrtovanje re�itev, v odkrivanje in mobilizacijo virov in potencialov, ki jih najdemo v �ivljenjskem svetu uporabnika. Poudarek je na skupnem iskanju in soustvarjanju re�itev in ciljev, ki jih �eli uporabnik doseci ob pomoci socialnega delavca.

8. Z raziskovanjem vstopimo v �ivljenjski svet uporabnika, kar zahteva od nas veliko obcutljivost. Pomembno je, kako v procesu raziskovanja �ivljenjskega sveta uporabnika prehajamo od abstraktne (vrednotne) ravni k prakticnemu spo�tovanju pravice do clovekove lastne odlocitve. V SD vcasih te�ko sprejmemo, da je uporabnik ekspert iz izku�enj. Raziskujemo vedno v dogovoru z uporabnikom, izhajamo zlasti iz tega, kar uporabnik prinese s seboj.

9. Uporaba graficnih metod v R�SU Uporaba �papirja in svincnika� v SD �e vedno mocno zaostaja za raz�irjenostjo pogovora. Pisne informacije, bele�enje dogovorov in ocen imajo vecji domet od ustnih, izgovorjene besede veliko hitreje presli�imo, napacno razumemo, pozabimo. Uporaba graficnih shem in diagramov omogoci SD in uporabniku bolj kompleksno, trajnej�e in jasnej�e razumevanje situacije. Prispeva tudi k vkljucenosti in krepitvi moci uporabnika, ki ob uporabi graficnih pripomockov la�je sodeluje in zagotovi vpliv in kontrolo nad procesom dela.

10. UCINKOVITA DIALO�KA PRAKSA R�SU Kriteriji vzpostavljanja in ohranjanja ugodnega konteksta za ucinkovito dialo�ko prakso R�SU uresnicevanje stali�ca in etike udele�enosti pridru�evanje uporabniku � vzpostavljanje osebnega stika dogovor o delovnem odnosu in izvirnem delovnem projektu odprt prostor za razgovor preverjanje temeljnih predstav in pricakovanj uporabnika in pomagajocega (socialnega delavca) skupno dogovarjanje �elene spremembe � minimalni, kratkorocni in maksimalni, dolgorocni cilji

11. UCINKOVITA DIALO�KA PRAKSA R�SU - preokvirjanje uporabnikovih neucinkovitih vzorcev re�evanja problema perspektiva (raziskovanje, krepitev, dodajanje) moci � premik od ovir (nemoci) k virom (moci) osebno, konkretno, tukaj in zdaj od zakaj/problem/preteklost h kako/re�itev/sedanjost in prihodnost pripovedovanje zgodb, pripovedk, analogij, metafor uporaba humorja posebna preokvirjajoca vpra�anja (smisla, izjeme, cude�a, kro�na oz. odnosna, lestvice idr.) uporaba metodicnih nacel sistemskega socialnega dela (L�ssi)

12. UCINKOVITA DIALO�KA PRAKSA R�SU raziskovanje in ocenjevanje virov in sredstev za doseganje �elenih razpletov z uporabo graficnih metod (eko-zemljevid) oblikovanje nacrta mo�nih majhnih korakov za doseganje �elenih sprememb stabiliziranje nacrtovanih in �e dose�enih sprememb � �ekolo�ka vednost� eksplicitna uporaba povratnih informacij vseh udele�encev sprotno preverjanje dogovora o �eleni spremembi in njenem dosedanjem uresnicevanju sprotno proslavljanje dose�kov

13. EKOLO�KA VEDNOST (Keeney, 1983; �ugman Bohinc, 2000) Pomagajoci smo ekolo�ko nevedni (Keeney 1983), kadar zanemarimo ali spregledamo posledice kriticnega procesa, ki spremlja nacrtovanje ali uresnicevanje �elenih sprememb. Vsaka, �e tako �elena sprememba, poru�i dosedanje, �e tako ne�eleno ravnovesje v sistemu. Ce hkrati z nacrtovanjem in vzpostavljanjem �elene spremembe le-te sproti ne utrjujemo oz. stabiliziramo, obstaja velika verjetnost, da se bo sistem zacel nagibati k vracanju v staro ravnovesje. To lahko izvedemo na zelo razlicne nacine, zacen�i s tem, da uporabnike (npr. dru�inske clane) povabimo, naj si zamislijo (zagledajo, zasli�ijo, obcutijo itd.) konkretno situacijo v odnosih s svojimi bli�njimi, s cimer utrdijo nacrtovano �elelno spremembo ter se pripravijo na mo�ne posledice vpliva na dosedanje ravnovesje sistema (npr. dru�ine), �e preden jo dose�ejo (npr. uporabniku denimo priskrbimo doloceno financno podporo ali sobo, ne pripravimo pa se na mo�nost, da uporabnik ne zna gospodarno ravnati z denarjem, ni vajen samostojnega bivanja ipd.).

14. URESNICEVANJE DELOVNEGA ODNOSA V DIALO�KI PRAKSI R�S UPORABNIKA Dogovor o zacetku sodelovanja v delovnem odnosu,dogovor o prevzemanju odgovornosti za lastne odlocitve,dogovor o izvirnem projektu sodelovanja (podpora, pomoc vzpostavljanje osebnega stika s pridru�evanjem 

15. EKO-ZEMLJEVID nastal je pri delu z dru�inami omogoca vizualni prikaz polo�aja dru�ine in njenih posameznih clanov v prostorskem in dru�benem kontekstu hitra vizualna ocena stanja in potreb v �ivljenjskem svetu uporabnika (kdo je s kom povezan, na kak�en nacin, kako uporablja vire) uporabimo ga na tisti tocki delovnega projekta, ko sta uporabnik in SD sprejela jasen dogovor o cilju njunega skupnega dela (delovnega odnosa) in ko se lotita raziskovanja in ocenjevanja potencialov in virov v �ivljenjskem okolju, ki bodo uporabniku v pomoc na poti k za�elenemu cilju ni koncni rezultat delovnega procesa, ampak pripomocek pri raziskovanju in nacrtovanju izbolj�av.

16. V �ivljenjskem svetu uporabnika prepoznavamo in ocenjujemo: kako clovek �ivi; kak�ni materialni viri so mu na voljo; kaj dela (socialne vloge, spretnosti, statusi) formalne in neformalne socialne mre�e; dostop do obstojecih pravic, storitev in sredstev kak�ni pomembni dogodki in nacini ravnanja oznacujejo njegovo �ivljenje v sedanjosti, s pogledom v preteklost in usmeritvijo v prihodnost.

17. Izdelava eko-zemljevida: Povabilo uporabniku k sodelovanju. Predstavitev namena izdelave zemljevida. Ce namerava sam ali kdo drug �e kako uporabiti zemljevid (npr. za socialno porocilo) to uporabniku odkrito pove. Dogovor kdo bo risal zemljevid (SD/uporabnik/oba skupaj). Na sredino nastajajocega zemljevida zapi�emo ime uporabnika in njegov zastavljeni cilj/e. Pri risanju izhajamo iz tega, kar nam uporabnik sam pove in opredeli kot svoje razpolo�ljive vire. �ele ko to izcrpamo si pomagamo z opomnikom.

18. Opomnika ne uporabljamo na nacin anketnih vpra�anj, ampak uporabnika povabimo in spodbudimo, da sam navede in razi�ce vire in sredstva v svojem �ivljenjskem okolju. Z drugo barvo na koncu oznacimo vire, ki jih uporabnica �e ne izrablja ali ji niso dostopni. Intenzivnost povezave med uporabnikom in njenim ciljem in viri oznacimo z razlicnimi vrstami crt, smer povezave pa s pu�cicami (enosmernost, vzajemnost). Zemljevidu nujno sledi nacrt ukrepov za uresnicitev �elenih ciljev oz. dosego �elenih razpletov. Po dolocenem casu zemljevid skupaj z nacrtom ukrepom ponovno pregledamo, oznacimo ter ocenimo dose�ene spremembe in revidiramo nacrt.

19. Sektorji �ivljenjskega sveta uporabnika: Osnovni materialni viri Socialne vloge, statusi in spretnosti Socialne mre�e (formalne in neformalne) Dostop do pravic, sredstev in storitev �ivljenjski dogodki in vzorci ravnanja, vizija

20. OPOMNIK O RAZISKOVANJU VIROV V �IVLJENJSKEM SVETU UPORABNIKA

21. OSNOVNI MATERIALNI VIRI IN STANOVANJSKE RAZMERE kje, od cesa in kako uporabnik �ivi, kaj dela dohodek � denar, s katerim razpolaga in viri tega dohodka (zaposlitev, neformalno delo, �tipendija, pokojnina, invalidnina, denarna socialna pomoc, dodatek z pomoc in postre�bo idr.) prehrana (kdaj, kje, kaj je) in obleka delo in zaposlitev (mo�nosti dela izven doma in dela doma) prostorska mobilnost (mo�nosti obvladovanja prostora, transporta) razlicni predmeti in pripomocki, ki jih rabi za �ivljenje, tudi pripomocki za transport, �tudij, delo, prosti cas idr.

22. SOCIALNE VLOGE, STATUSI IN SPRETNOSTI izobrazba interesi (kak�ne konjicke ima, kaj ga zanima, na kaj je ponosen, kaj mu je v zadovoljstvo) znanja, ve�cine in spretnosti, ki jih ima oziroma si jih �eli pridobiti osebne spretnosti (ravnaje s casom, s stresom, sposobnost prositi za pomoc, samokontrola) in socialne spretnosti (povezovanje z drugimi, natancno in obcutljivo sporazumevanje, sposobnost za zabavo in humor) obcutek lastne vrednosti (samopodoba, samospo�tovanje, samoocenjevanje) znacilni dosedanji vzorci ravnanja s problemom in re�itvijo

23. POMOC IN PODPORA V OKVIRU SOCIALNIH MRE� NEFORMALNE SOCIALNE MRE�E: s kom uporabnik �ivi in se dru�i; kdaj, ob kak�nih prilo�nostih se srecujejo; kako se ob teh stikih pocuti; kaj mu ti stiki nudijo (denar, materialne dobrine, nasvete, sprostitev, custva); kaj on nudi v teh stikih; ali se pocuti ob teh stikih kakorkoli utesnjenega: stiki v okviru gospodinjstva ali dru�ine v okviru �ir�ega sorodstva prijateljska mre�a sosedje dru�enje s sodelavci na delovnem mestu s sostanovalci v ustanovah ali stanovanjskih skupinah mre�a stikov po internetu mre�a znancev drugi pomembni stiki (po�tar, �ofer avtobusa, frizer, trgovec)

24. FORMALNE IN POLFORMALNE MRE�E: javne in privatne slu�be, ki nudijo storitve (socialno varstvo, zdravstvo, �olstvo in drugi sektorji) nevladne in druge formalne organizacije, s katerimi je povezan uporabnik polformalne skupine za samopomoc ipd.

25. DOSTOP DO PRAVIC, SREDSTEV IN STORITEV kontekst clovekovih splo�nih pravic pravice, dajatve in storitve socialnega varstva in drugi s predpisi zagotovljeni viri znacilnosti organizacijskega okolja: organiziranost slu�b, dostopnost in prilagojenost slu�b uporabnikom, organizacijske vrednote in kultura, postopki, pooblastila, dostopnost in kakovost obstojecih storitev (organizacijsko okolje bistveno doloca dobro prakso, dostop do pravic in storitev ter uresnicevanje zagotovljenih pravic uporabnikov) kontekst kulturnega okolja: vrednote, tradicije, obicaji, norme v dru�benem okolju, problemi stigme idr.

26. �IVLJENJSKI DOGODKI IN VZORCI RAVNANJA, VIZIJA kaj je uporabniku v �ivljenju pomembno, kaj si �eli kako si predstavlja svoje �ivljenje cez doloceno vrsto let (eno, tri, pet, deset itn.) �ivljenjska zgodba pozitivne in negativne izku�nje v preteklosti: kaj ga veseli, osrecuje, boli, �alosti

27. OCENA URESNICLJIVIH CILJEV IN MOCI UPORABNIKA samostojnost mobilnost v prostoru mo�nost pridobivanja informacij, pomembnih za odlocanje in upravljanje z lastnim �ivljenjem mo�nost samostojnega odlocanja o pomembnih stvareh v svojem �ivljenju (npr. razpolaganje z denarjem in drugimi sredstvi, odlocanje o nadaljnjem �olanju, o zaposlitvi ipd.) mo�nost vplivanja na vsakdanje �ivljenje (o tem, kdaj bo� jedel, �el spat, kaj bo� gledal na televiziji, s kom se bo� dru�il ipd.) dostop do potrebnih sredstev in virov pomoci povezanost s formalnimi in neformalnimi mre�ami kot vir pomoci pri uveljavljanju pravic in pridobivanju sredstev

28. NACRT AKCIJE kaj je potrebno narediti, kdo bo to naredil, kako bo opravil to nalogo, kak�na sredstva ali spretnosti bo pri tem uporabil, kdo mu bo (ce bo treba) pri tem pomagal, do kdaj bo naloga opravljena, kdo, kdaj, kje in kako bo preverjal uresnicevanje dogovorjenih aktivnosti.

29. Zemljevid virov v �ivljenjskem svetu uporabnika � zemljevid v obliki miselnega vzorca MATI

30. Zemljevid virov v �ivljenjskem svetu uporabnika � model koncentricnih krogov Osnovni materialni viri Stanovanjske razmere Socialne vloge, statusi in spretnosti Socialne mre�e Dostopnost pravic in sredstev �ivljenjski dogodki, vzorci, vizija Ocena moci

31. Zemljevid virov v �ivljenjskem svetu uporabnika, razdeljen po sektorjih Osnovni materialni viri, Socialne vloge, stanovanjske razmere statusi, spretnosti Socialne mre�e Dostop do sredstev �ivljenjski dogodki, vzorci, vizija