1 / 32

ZGRADBA KOSTI SKLEPI POŠKODBE IN BOLEZNI KOSTI

ZGRADBA KOSTI SKLEPI POŠKODBE IN BOLEZNI KOSTI. ZGRADBA KOSTI. Mozgovni kanal poteka vzdolž osrednjega dela cevaste kosti. V njem sta rdeč in rumen kostni mozeg in krvne žile. Kostna sredica ali gobasta kostnina obdaja kostni mozeg. Kostnina ali kostna skorja

cordell
Download Presentation

ZGRADBA KOSTI SKLEPI POŠKODBE IN BOLEZNI KOSTI

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. ZGRADBA KOSTISKLEPIPOŠKODBE IN BOLEZNI KOSTI

  2. ZGRADBA KOSTI

  3. Mozgovni kanal • poteka vzdolž osrednjega dela cevaste kosti. V njem sta rdeč in rumen kostni mozeg in krvne žile. • Kostna sredica ali gobasta kostnina • obdaja kostni mozeg. • Kostnina ali kostna skorja • obdaja kostno sredico in je iz osteona. • Osteon • je paličasto oblikovana enota, imenovana tudi Haversov sistem. Je osnovni element v zgradbi kostnine. Njen osrednji kanal (Haversov kanal) obdajajo plasti, imenovane lamele. • Pokostnica • je tanka mrena, ki pokriva površino kosti. V njej so krvne žile, ki oskrbujejo kosti s hranilnimi snovmi, in živci. • Rdeč kostni mozeg • je rahlo tkivo, ki ustvarja krvne celice.

  4. RAST KOSTI • Kosti rastejo do približno 17.leta starosti. In sicer nastajajo nove hrustančne celice na mestu rastnega hrustanca med deblom in okrajkom. Te nato odmrejo, njihovo mesto nadomestijo nove kostne celice.

  5. Na začetku razvoja je okostje večinoma iz hrustanca. Nadomeščanje s kostnim tkivom (zakostenitev) se začne pri 6 tednov starem plodu in se nadaljuje vse do odraslosti. Ob rojstvu ima človek okrog 350 kosti. Ko neha rasti, ima le malo nad 200 kosti (približno 206). Nekatere manjše kosti se spojijo v večje. ZAKOSTENITEV

  6. SKLEPI

  7. Najbolj gibljivi so kroglasti sklepi (ramenski, kolčni), pri katerih se okrogla glava ene kosti stika z ustrezno ponvico druge. SKLEPI

  8. Valjasti sklep (komolčni, kolenčni) se pregibajo samo v eni smeri.

  9. sedlasti (zapestje)

  10. tečajasti (zgornji dve vratni vretenci)

  11. Najmanj gibljivi so drsni sklep z ravnimi sklepnimi ploskvami (v stopalu med kostmi narta).

  12. SLIKA PRIKAZUJE enostaven zlom, zaprti zlom, Odprti zlom. POŠKODBE IN BOLEZNI KOSTI

  13. 6 do 8 ur po nesreči nastane na mestu zloma krvni strdek. Celjenje zlomljenih kosti

  14. V krvni strdek začnejo rasti krvne kapilare. Kolagenska vlakna povežejo zlomljena dela kosti. Med njima se začne razvijati celitveno tkivo ali kalus, ki se pozneje spremeni v gobasto tkivo.

  15. Začne se preoblikovanje tkiv; kostna sredica se spremeni v trdo kostno skorjo.

  16. rentgenski posnetek, ki prikazuje nekatere izmed 26 vijakov in plošč, s katerimi so zdravniki povezali zdrobljene kosti britanskega motorista Barryja Sheena

  17. ZVIN • Zvin je nateg kite, ki povezuje sosednje kosti, s čimer učvrsti sklep in prepreči njegovo čezmerno gibljivost. Do zvinov pride pri nenadnih spremembah smeri gibanja sklepa ali pri udarcih. Najpogostejša sta zvina gležnja in kolena.

  18. Zmeren zvinSklep je občutljiv in boleč in ga težko premikamo. Pri opiranju nanj imamo občutek nestabilnosti. Prisotna je oteklina. Izrazit zvinSklep je boleč in zelo otekel, nanj se ne moremo opreti, koža na prizadetem mestu pa je bleda. Poškodbo zelo težko ločimo od zloma kosti ali izpaha, ki zahtevata zdravniško oskrbo. “TEŽA” ZVINA

  19. OSTEOPOROZA

  20. OSTEOPOROZA • Osteoporoza je prekomerna izguba kalcija in kostnega tkiva. Proces nastajanja in izgube kosti je običajen fiziološki proces ki se odvija kontinuirano tekom celega življenja. Ko postane nastanek kosti počasnejše od izgube kostnega tkiva, pride do osteoporoze. Običajno se odkrije, ko blaga trauma izzove prelom ali ko se na rentgenski sliki odkrije "isprana" kost.

  21. Eden od razlogov zakaj ženske pogosteje zbolevajo za osteoporozo, je manjša skupna količina kostne mase kot pri moških. Proučevanja so pokazala, da po 40. letu starosti vsi izgubljamo 0,5% kostne mase letno.Pri ženskah se ta izguba podvoji v menopavzi. Dodatni problem pri ženskah je tudi negativna bilanca kalcija, ki je dvakrat večja kot pred menopavzo. Zato ženske pogosteje in hitreje zbolevajo za osteoporozo.

  22. NEKAJ ZANIMIVOSTI

  23. NORA KOST Noro v zvezi z noro kostjo je to, da sploh ni kost. Je izboklina v komolčnem sklepu, preko katere teče tik pod kožo živec. Če se udariš v komolec, zadene udarec tudi živec. Ta pošlje v možgane sporočilo in ti začutiš bolečino.

  24. Kosti dinozavrov, največjih kopenskih živali, ki so kdaj živele, so bile orjaške. Stegnenica takega igvanodona je merila 1,3 m. Nekatere kosti dinozavrovih rok so v dolžino merile skoraj 3 m.

  25. NAJDALJŠA • Pri živalih se velikosti stegnenic bolj razlikujejo. Živali, ki se hitro gibljejo, imajo dolge in vitke kosti nog glede na svojo telesno višino. Nekaj dolžin je zapisanih v spodnji tabeli. • jež: 4cm, zajec: 8cm, tjulenj: 11cm, pes(baset): 11cm, mačka: 12cm, ovca: 18cm, srna: 18cm, pes(danska doga): 28cm, konj: 45cm, žirafa: 52cm

  26. NAJVEČJA • Največja kost v človeškem in tudi v živalskem telesu je stegnenica. Njena dolžina se sicer od človeka do človeka nekoliko razlikuje, meri približno četrtino telesne višine.

  27. Najmanjše kosti so slušne kosti. NAJMANJŠA

  28. Največji človek je bil Američan Robert Wadlow. Velik je bil 2,7 m. Na sliki ja še en slaven Američan, orjaški Hugo. VELIKANI

  29. Najmanjši ljudje merijo od 60-75 cm. Eden najbolj znanih pritlikavcev je bil Charles Stratton ("general Tomaž Palček"). Meril je 1,02 m. Na sliki ga vidimo z njegovo ženo. PRITLIKAVCI

More Related