1 / 31

NUKLEINSKE KISLINE

NUKLEINSKE KISLINE. POMEN N.K. – Anže Bauman ZGRADBA N.K. – Andrej Bolčina DNK – Primož Ulaga RNK – Andrej Picej SINTEZA, TRANSKRIPCIJA – Žan Trošt KROMOSOMI, TRANSLACIJA – Klemen Cvetko GENSKI KOD, HELIKSI – Žiga Jelen. PRISOTNOST NUKLEINSKIH KISLIN. Živi svet Celice Virusi.

tyme
Download Presentation

NUKLEINSKE KISLINE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. NUKLEINSKE KISLINE POMEN N.K. – Anže Bauman ZGRADBA N.K. – Andrej Bolčina DNK – Primož Ulaga RNK – Andrej Picej SINTEZA, TRANSKRIPCIJA – Žan Trošt KROMOSOMI, TRANSLACIJA – Klemen Cvetko GENSKI KOD, HELIKSI – Žiga Jelen

  2. PRISOTNOST NUKLEINSKIH KISLIN • Živi svet • Celice • Virusi POMEN NUKLEINSKIH KISLIN • Prenos dednih informacij • Nadzorovanje življenjskih procesov

  3. ZGRADBA NUKLEINSKIH KISLIN • Nukleinske kisline so makromolekule ali polinukletoidi • Zgrajene so iz nukleotidov in nukleozidov • Najdemo jih v celičnem jedru in ribosomih ter mitohondrijih • in plastidih • Lahko so zgrajene iz ene verige – zvite v enojno vijačnico • ali iz dveh verig – zvitih v dvojno vijačnico

  4. NUKLEOTIDI • Zgrajeni so iz: • -sladkorja s petimi ogljikovimi atomi • -organske dušikove baze • -ostanka fosforjeve kisline • So estri mono-, di- in trifosforjeve kisline • Poznamo pet nukleidnih baz: • -adenin • -gvanin • -timin • -uracil • -citozin • Ti se prek fosfornih ostankov vežejo • v dolge verige z različnim zaporedjem – nukleotidne verige • Zaradi več vrst nukleotidov v verigi jo imenujemo polinukleotid

  5. NUKLEOZIDI • Sestavljeni so iz baze in sladkorja • Bazo predstavljata pirimidinska ali purinska baza ter pentoza • Tvorijo glikozidno vez • Molekulo nukleozida • poimenujemo po imenu in • končnici –idin oz. –ozin

  6. FUKCIJE NUKLEOTIDOV IN NUKLEOZIDOV • So gradniki nukleinskih kislin • Sestavni del koencimov, kot sta NAD, CoA • Nukleozid 5 tri fosfat ima vlogo: • -prenašalca energije • -posrednik energije • -poganja proteinsko sintezo • -poganja lipidno sintezo • -poganja ogljiko-hidratni metabolizem

  7. DNK oziroma DNA ali DEOKSIRIBONUKLEINSKA KISLINA • Deoksiribonukleinska kislina – zapis genetskih informacij • o zgradbi in delovanju celice • -Leta 1953 odkrila Watson in Crick • Prisotnost – v vseh celicah • Naloga – shranjevanje • bistvenih podatkov • Nahaja se: • -Prokariontske celice – v citoplazmi • -Evkariontske celice – v jedru in celičnih organelih

  8. DNK- polimerna molekula iz nukleotidov • NUKLEOTID – sladkor, dušikove baze in fosfatne skupine • -Štirje tvorijo genetično abecedo življenja • -Zaporedje – pomen genetične informacije • Zaporedje nukleotidov v eni verigi • določa zaporedje v drugi

  9. Povezovanje vzdolžno in prečno: • -Vzdolžno v polinukleotidno verigo • -Prečne in vzporedne povezani videti kot lestev • Oblika: dvojna vijačnica • Spirale: • -Deoksiriboze na zunanji strani • -Baze na notranji

  10. Povezovanje komplementarnih baz: • -A=T se povezuje z dvema vodikovima vezema, • G-C pa s tremi • DNK vez dušikovih baz: • adenin – timin; timin – adenin • citozin – gvanin; gvanin – citozin

  11. Podvajanje DNK: • Iz molekule nastanejo dve novi • Delitev celice • Zato info.: Prenašanje iz roda v rod • Končnica encima, DNK polimeraza • encim DNK ligaza • Nova DNK iz polovice stare in • polovice nove • DNK + RNK je nukleinska jedrska • kislina Razcep vodikovih vezi Novi nukleotoidi se pribljižajo stari verigi in se povežejo v novo (A – T; C – G)

  12. RNK – RIBONUKLEINSKA KISLINA • Kaj je sploh RNK? • RNK oz. ribonukleinska kislina je ena od treh glavnih • makromolekul z DNK in proteini • RNK-bistvenega pomena za vse oblike življenja • Kemično zelo podobna DNK • Manj stabilna, zaradi česar ni postala nosilka genetske informacije • Spada med nukleinske jedrne skupine • RNK skupaj z DNK, sladkorji, proteini in lipidi predstavlja • glavno skupino bioloških molekul

  13. Zgradba RNK • Nerazvejan polimer štirih različnih nukleotidov • NUKLEOTIDI: so sestavljeni iz sladkorja, dušikove baze in • fosfatne skupine • Nukleotidi v RNK: • -adenin • -uracil DUŠIKOVE BAZE, ki se • -gvanin nahajajo v NUKLETOIDIH • -citozn • V celicah prisoten večinoma v enoverižni obliki, • čeprav lahko tvori tudi dvojno vijačno obliko

  14. Naloge: • Ena najpomembnejših vlog RNK je posredovanje genetične • informacije med DNK in proteini • Osrednja dogma molekularne biologije po kateri informacija • teče v smeri: DNK RNK POTEIN • Prenos informacije z DNK na RNK oz. mRNK • imenujemo transkripcija

  15. Vrste RNK in njihove funkcije • Obveščevalna oz. informacijska - mRNK • - je linearna enoverižna molekula, ki je komplementarna delu DNK • -prenaša genetično sporočilo iz DNK v jedru do ribosomov • v citoplazmi

  16. Prenašalna oz. transportna – tRNK • - sodeluje z ribosomi in mRNA pri nastanku proteinov • ima za razliko od mRNK prostorsko strukturo in nekatere • neobičajne nukleotide

  17. Ribosomska – rRNK -ima zapleteno strukturo in se povezuje z ribosomalnimi proteini v ribonukleoproteinski kompleks imenovan ribosom Poleg mRNK, tRNK, rRNK, poznamo še: sRNK, soRNK, siRNK

  18. SINTEZA BELJAKOVIN • Beljakovine so edine molekule, ki nastanejo po zapisu DNA • Posamezne vrste aminokislin se vežejo na točno določene • prenašalne RNK , ki jih prenesejo do ribosomov • Izdelava beljakovin po dednih informacijah • Sam proces poteka v dveh korakih: • -Prepisovanje – transkripcija v jedru • -Prevajanje – translacija v citoplazmi na ribosomih

  19. TRANSKRIPCIJA ali PREPIS • Poteka v jedru • Encim razpre dvojno vijačnico • Ob kodogeno verigo se začasno vežejo komplementarni • RNA-nukleotidi • Prepiše se en gen • Nastala mRNA se odcepi od kodogene verige in odnese • informacijo na ribosom • Razpeti verigi se ponovno povežeta in zavijeta v dvojno vijačnico

  20. ZANIMIVOSTI Razni prehranski dodatki povečujejo sintezo beljakovin, kar omogoča boljšo telesno pripravljenost

  21. KROMOSOMI • So obarvana telesca • So zvita in spiralizirana DNK • Opazujemo jih lahko le pri delitvi celice • Število kromosomov je stalno za določeno vrsto vrste • Pred delitvijo celice se DNK deli • Nosijo gene

  22. HOMOLOGNA KROMOSOMA • Sta kromosoma, ki sta par, enaka po velikosti, obliki, • legi centromere, po zaporedju genov • Samo aleli so lahko enaki ali različni: • - HOMOZIGOTNI OSEBKI - aleli so enaki • - HETEROZIGOTNI OSEBKI – aleli so različni

  23. ALELI • So variante genov • Alela sta lahko enako močna • DOMINANTEN ALEL – prevladujoči alel • RECESIVEN ALEL – prikrit alel • Dominanten alel označimo z veliko črko (A), recesivnega • pa z malo (a) npr.: • - o Alel za rjavo barvo (A) • - o Alel za modro barvo (a)

  24. KROMOSOMI V ČLOVEKU • Človek ima 23 parov kromosomov (22 parov avtosomov, • en par spolnih kromosomov) • Spolne celice so HAPLOIDNE(torej imajo polovico • kromosomov tj. 23) • V telesnih celicah se kromosomi nahajajo v parih • Geni na kromosomu so na obeh kromatidah enaki, • ker sta kromatidi nastali s podvojevanjem

  25. TRANSLACIJA ali PREPIS • Poteka v citoplazmi na ribosomu • Informacija iz mRNK se prenese v beljakovino • Pri tem sodeluje molekula tRNK (transfer)

  26. tRMK • Je majhna molekula • Oblike deteljice • Na repu prenaša AMINOKISLINO • Na vrhu pa ANTIKODON – trojček s katerim • prepoznava kodone na mRNK

  27. ANTIKODON • Na veliki podenoti najde kodon • Tam pusti aminokislino • Ta se poveže z ostalimi aminokislinami s peptidno vezjo • tRNK se vrne v citoplazmo in tam se obnovi

  28. GENSKI KOD • Kaj je genski kod? • To je sestava nukleinske kisline in beljakovine • Zgradba genskega koda • Možnosti genskega koda

  29. HELIKSI Heliksi se uporabljajo v biologiji, kjer molekula DNK ima obliko heliksa, a mnogi proteini imajo podstrukture oblika heliksa.

  30. VIRI IN LITERATURA -STUŠEK. P. CELICA: učbenik za strokovne in tehnične gimnazije. Ljubljana: DZS, 1999 -KEMIJA: splošni priričnik. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1993 -KEMIJA. Tržič: Učila International, 2004 -URL naslov: http://sl.wikipedia.org/wiki/Nukleinska_kislina , november 2010 -URL naslov: http://lizika.pfmb.uni-mb.si/biofizika/projekt/proteini/dnk.html , november 2010

More Related