KNJIŽNICE brez meja… Melita Ambrožič

1. KNJIŽNICE brez meja…Melita Ambrožič World Library and Information Congress: 74th IFLA General Conference and Council "Libraries without borders: Navigating towards global understanding" 10-14 August 2008, Québec, Canada

2. Kanadske knjižnice in knjižnični sistem Vir: http://listingsca.com/Quebec/maps.asp M. Ambrožič, 6. november 2008

3. Vir: http://www.worldatlas.com/webimage/countrys/namerica/province/pqz.htm M. Ambrožič, 6. november 2008

4. Kanada • nacionalno geslo: “Od morja do morja” • meji na ZDA (na J in S –Aljaska), Atlantski ocean na V in Tihi ocean na Z • druga največja država po površini (9.984.670 km2), 36,2 mio preb. (3/km2), staranje populacije - imigranti • glavno mesto Ottawa, največje Toronto • kraljica Elizabeta II, generalna guvernerka, predsednik vlade M. Ambrožič, 6. november 2008

5. Kanada (nad.) • federacija, več kot 4 stoletja oblikovanja države (1949. se priključi še Nova Fundlandija) • ok. leta 1000 na severu N. Fundlandije Vikingi postavijo oporišče • kolonialna ozemlja Anglije in Francije in boj za oblast • 1763. mirovna pogodba, konec francoske oblasti M. Ambrožič, 6. november 2008

6. Kanada (nad.) • francosko prebivalstvo obdrži pravice (R-K vera, zakoni, privilegiji…) • 1791. nastane Zgornja Kanada (britanska) in Spodnja Kanada (francoska) • 1837. združitev v Kanadsko provinco • 1867. zakon o britanski Severni Ameriki – postane zvezna država, 5 provinc M. Ambrožič, 6. november 2008

7. danes sodi med 7 svetovnih industrijskih velesil • avtomobilska, kemična, letalska, elektroindustrija itd. • naravna bogastva (premog, nafta plin, vodna sila, gozdovi itd.), poceni energija • 10 provinc in 3 ozemlja Kanada (nad.) Michaëlle Jean guvernerka Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Governor_General_of_Canada M. Ambrožič, 6. november 2008

8. Quebec • geslo: “I remember” • prevladuje francosko govoreče prebivalstvo (95%); edina provinca s samo enim uradnim jezikom • močna francoska tradicija na vseh področjih, prevlada krščanske vere • dva referenduma za neodvisnost (status: “država znotraj združene Kanade”) • glavno mesto Quebec City (729.000 pr.) M. Ambrožič, 6. november 2008

9. Foto: Barbara Cesar (2008) 3.7.2008 so praznovali 400-letnico mesta Quebec City. 1608. naj bi francoski raziskovalec Samuel de Champlain s 30 možmi preplul Atlantski ocean in ustje reke Sv. Lovrenca ter pristal na eni od Quebeških obal). M. Ambrožič, 6. november 2008

10. Foto: Barbara Cesar (2008) Mesto je poimenoval Kebec – kraj, kjer se reka zoži. M. Ambrožič, 6. november 2008

11. Foto: Barbara Cesar (2008) M. Ambrožič, 6. november 2008

12. Foto: Barbara Cesar (2008) M. Ambrožič, 6. november 2008

13. Foto: Melita Ambrožič (2008) M. Ambrožič, 6. november 2008

14. Foto: Barbara Cesar (2008) M. Ambrožič, 6. november 2008

15. Foto: Barbara Cesar (2008) M. Ambrožič, 6. november 2008

16. Kanadske knjižnice • statistični podatki o knjižnicah • 22.000 knjižnic, 38.000 FTE zaposlenih • 1.000 splošnih knjižnic s 4.000 enotami • 200 visokošolskih knjižnic • 600 vladnih in zasebnih specialnih knjižnic • 16.000 šolskih knjižnic Schrader: “v Kanadi je več knjižnic kot Horton-ov in McDonald-ov” (Vir: IFLA SET Bulletin, 9(2008)2, str. 12) M. Ambrožič, 6. november 2008

17. izobraževanje in kultura pristojnost provinc • Quebec – civilno pravni sistem temelji na Napoleonovem zakoniku, v drugih provincah na angleškem pravu – zato drugačen knjižnični sistem • splošne in šolske knjižnice odgovornost lokalnih vlad M. Ambrožič, 6. november 2008

18. 6 študentov na računalnik, 89% 15-letnikov ima doma povezavo na internet, velik delež univerzitetno izobražene populacije • v knjižnicah zaposlenih malo predstavnikov “manjšin” • veliko upokojevanje čez 5 – 10 let; 7 akreditiranih bibliotekarskih šol in programi za “library technician” velik vpis M. Ambrožič, 6. november 2008

19. proračunska sredstva za knjižnice se po letu 1990. realno zmanjšujejo, čeprav so visoka (več kot pol zveznega proračuna za obrambo!) vs. dober obisk knjižnic • branje za sprostitev in zabavo v povprečju (!) ne upada (zadnjih 15 let) • šolske knjižnice povprečno 0,25 FTE učitelja-bibliotekarja, 0,26 pomožnega bibliotekarja; nizka sredstva za nabavo M. Ambrožič, 6. november 2008

20. večina strokovnega osebja univerzitetno izobraženega (MLS); 50 % dve smeri • paraprofesionalci – 50 % diplomo • 4 od 5-tih profesionalcev so ženske in 9 od 10-tih paraprofesionalcev • padanje % prebivalstva, ki bere knjige ali periodiko, manjša se izposoja na dom • splošne knjižnice – razlog za obisk se spreminja (knjižnica kot tretji prostor) M. Ambrožič, 6. november 2008

21. hitra rast digitalnih vsebin (npr. projekt Canada’s Digital Collections, CIDL) • različna partnerstva, konzorciji • Canadian Library Association • 7 akreditiranih MLS šol (diplomska, magistrska, doktorska stopnja) M. Ambrožič, 6. november 2008

22. Nacionalni knjižnici 1. Library and archives Canada • kasna vzpostavitev (1953), Ottawa • zbiranje kanadske pisne kulturne dediščine (zakon o obveznem izvodu) • bila isti stavbi z nacionalnim arhivom (sicer 10 enot) • 2005 združitev knjižnice in arhiva • center za preservacijo v Quebecu M. Ambrožič, 6. november 2008

23. vladno arhivsko gradivo je tudi po enotah širom Kanade • kanadski center za rodoslovje • kanadska galerija portretov • menedžment vladnih informacij • Kanadski vzajemni katalog AMICUS (prek 30 mio zapisov) • arhiviranje (izbranih) spletnih strani zvezne vlade M. Ambrožič, 6. november 2008

24. Canadian Digital Information Strategy (široka razprava, nov. 2007 objavljen predlog) • Theses Canada (od 1989 dalje; nazaj do 1965.: zbirka na mikrofilmu), sodeluje prek 60 univerz – prostovoljno; 300.000 tez na mikrofilmih, od teh 50.000 tudi v e-obliki • Digitalni arhiv - zajemanje spletnih publikacij in spleta M. Ambrožič, 6. november 2008

25. 2. Bibliothèque et Archives nationales du Québec, Montreal • ustanovljena Bibliotheque national du Quebec (1967), na osnovi fonda splošne knjižnice; pravica do OI • prostorske težave, več lokacij • dobi novo stavbo za drugi izvod OI, ki postane samostojna knjižnica – Grande Bibliotheque. M. Ambrožič, 6. november 2008

26. knjižnica hkrati osrednja splošna za svojo provinco Quebec (odprta 2005.) • knjižnici se združita, priključijo še Nacionalne arhive • zaposlenih skupaj prek 700 ljudi, odprto 74 ur tedensko, 2.300 čit. sedežev, 420 rač. postaj za obiskovalce • 3 mio obiskovalcev letno, 3,7 mio izposoj na dom, 3,9 mio enot, 48 km arhivskega g. M. Ambrožič, 6. november 2008

27. zanimivost: knjižni ombudsman (pritožbe uporabnikov, potem ko so izkoriščene druge poti – nepravičnost in diskriminacija pri storitvah) • politika zaupnosti podatkov o uporabnikih, uporabi knjižnice in virov • online viri in storitve • podpora rodoslovju M. Ambrožič, 6. november 2008

28. Visokošolske in znanstvene knjižnice • v Kanadi prek 230 visokošolskih ustanov • financiranje na ravni provinc in območij • knjižnice dokazovati prispevek k poučevanju, študiju in raziskovanju • preoblikovanje ponudbe storitev • poudarek na t. i. prostoru za druženje • posebni t. i. študijski centri v knjižnicah • dolga odprtost, konzorsijska nabava virov M. Ambrožič, 6. november 2008

29. gradnja institucionalnih repozitorijev digitalnih gradiv, podpora OA – javno financirani rezultati ZR dela morajo biti javno dostopni • podpora visokošolskemu izobraževanja na daljavo • projekti digitalizacije • spletni naslovi knjižnic M. Ambrožič, 6. november 2008

30. primer: University of Toronto Libraries • kampus + mreža (konzorcij) knjižnic • skupne enote • orodja za raziskovalno delo • učna in izpitna gradiva v digitalni obliki • storitve za pedagoško in drugo osebje • statistika delovanja knjižnice (desetletni trend!) M. Ambrožič, 6. november 2008

31. Splošne knjižnice • koncentracija prebivalstva v regijskih središčih (t. i. urbane knjižnice) • 25 mestnih knjižnic storitve za 80% Kanadčanov • spodbujanje multikulturalnosti, večjezičnosti in stikov med prebivalci • spodbujanje socialne vključenosti prišlekov, oseb s posebnimi potrebami M. Ambrožič, 6. november 2008

32. Toronto public library – največji sistem splošnih knjižnic v Kanadi (99 enot, 11 mio enot gradiva, 17 mio obiskovalcev, 30 mio izposoje) • trend: e-storitve, pomen spleta • primer: zemljevid spletne strani knjižnice • knjižnice na ruralnih področjih (npr. Quebec: manj kot 5.000 prebivalcev) M. Ambrožič, 6. november 2008

33. potujoče zbirke gradiva za vaška področja (8 geografskih območij; v vsakem ena zbirka) • vključevanje v programe zvezne vlade, npr, zagotavljanje dostopa do interneta, informacijska pismenost • po 2004 njihovo ukinjanje in s tem manjša sredstva za knjižnice M. Ambrožič, 6. november 2008

34. Šolske knjižnice • številni programi opremljanja šol z IKT tehnologijo; večinoma zaobšli knjižnice • zmanjšanje strokovnega kadra v knjižnicah v minulem desetletju (posledice tudi za založnike!) • javne knjižnice prevzemale nekatere naloge šolskih knjižnic • skupne akcije knjižničarjev, založnikov, avtorjev itd. v podporo šolskim knjižnicam M. Ambrožič, 6. november 2008

35. združenja šolskih knjižničarjev: SLiP – portal šolskih knjižnic) • problem “zanemarjanja” šolskih knjižnic zdaj ni več stvar knjižnic samih – opredeljen kot družbeni problem • kljub nacionalnim standardom za šolske knjižnice, jih večina šolskih knjižnic ne dosega M. Ambrožič, 6. november 2008

36. Specialne knjižnice • veliko število parlamentarnih oz. vladnih, sodnih ipd. knjižnic • Knjižnica inštituta za znanstveno-tehn. informacije (CISTI) • Knjižnica parlamenta Kanade, Ottawa (Virtual library) Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Library_of_Parliament; Completed Projects: Library of Parliament - History | A Treasure to Explore: Parliament Hill (Ottawa, Ontario, Canada) M. Ambrožič, 6. november 2008

37. Bibliotekarsko izobraževanje • dolga tradicija bibliotekarskih šol • 1904. prva šola (McGill University, Montreal) – prisoten Melvil Dewey • razvoj formalnega izobraževanja sledil ameriškim vzorom (angleško govoreči predeli) • prva bibliotekarska šola na francosko govoreči univerzi ustanovljena 1937. – razvoj se naslanja na evropski vpliv M. Ambrožič, 6. november 2008

38. vse šole se odmaknejo od ameriškega modela, ko v 60-tih letih preidejo na 2-letni magistrski program • vse šole imajo akreditacijo ALA • 1971. prvi doktorski program (Toronto), danes PhD program vse • Ottawa odpre dvojezični program • nekatere ponujajo tudi program arhivistike oz. muzealstva M. Ambrožič, 6. november 2008

39. kombinirani programi (LIS & menedžment, pravo) • zadnja leta uvajanje dodiplomskih programov s specializiranih področij (npr. sodobne tehnologije in digitalnih informacij) • programi (20) za bibliotekarske pomočnike – na kolidžih ali tehničnih inštitutih, 2- letni M. Ambrožič, 6. november 2008

40. magistrski programi za šolske knjiž. (teacher-librarian) na 4 univerzah + specialistični programi na več univerzah (običajno pedagoške fakultete) • najpogosteje gre za mag. s področja izobraževanja + programom specializacije standard za strokovno osebje: magistrska stopnja na akreditirani šoli M. Ambrožič, 6. november 2008

41. Bibliotekarske šole Alberta • University of Alberta School of Library and Information Studies British Columbia • University of British Columbia School of Library, Archival and Information Studies Nova Scotia • Dalhousie University School of Information Management Ontario • University of Toronto Faculty of Information Studies • University of Western Ontario Faculty of Information & Media Studies Quebec • McGill Graduate School of Library and Information Studies, Quebec • Université de Montréal École de Bibliothéconomie et des Sciences de l'Information M. Ambrožič, 6. november 2008

42. Strokovna združenja • prek 150 združenj • prvo: Ontario Library Association (1900.) • Canadian Library Association ustanovljeno 1946. leta; dvojezično • ASTED –združenje frankofonskih knjižnic M. Ambrožič, 6. november 2008

43. …edina konstanta so spremembe… M. Ambrožič, 6. november 2008

44. M. Ambrožič, 6. november 2008