Tradicionalno gospodarstvo v obdobju Ming in Qing

1. Tradicionalno gospodarstvo v obdobju Ming in Qing • Konfucianska ideologija • Ideal statičnega agrarnega gospodarstva • Centraliziran državni sistem • Birokratska narava vodenja gospodarskih poslov • Monetarni sistem • Davčni sistem in načini zbiranja davkov • Vodenje javnih del • Uveljavljanje tržnega gospodarstva

2. Vplivi tradicionalne ideologije • Konfucijanska ideologija obravnava vse pojave skozi prizmo moralnih ocen • Odločitve temeljijo na zgledih iz preteklosti • Odločanje poteka v hierarhično urejenih državnih uradih • Kofucijanska ideologija vzpostavi hierarhijo družbenih slojev: - izobraženci - kmetje - obrtniki - trgovci

3. Statično agrarno gospodarstvo • Prevladujoč tip je naturalno gospodarstvo • Osnova je kmetijstvo in samostojni kmetje • Državna podpora kmetijstvu: regulacija rek, promet, namakalni sistemi, krčenje novih zemljišč • Ideal je statično gospodarstvo: enaki dohodki in proračun skozi vso dinastijo • Denarno in tržno gospodarstvo se poraja samodejno in brez državne podpore

4. Značilnosti birokratskega sistema • Hierarhična ureditev in togost delovanja • Slaba učinkovitost dela brez posluha za dejanske razmere • Ponavljanje postopkov na osnovi starih modelov: težko prilagajanje novim razmeram • Večji poudarek na formalnem prikazovanju kot upoštevanju dejanskega stanja • Velika natančnostdela in zamudnost postopkov: nenačelnost in dvoličnost • Prepoved zunanje trgovine

5. Uradniki dinastije Ming

6. Trgovci iz province Shanxi: finančnitrust (prizor iz filma: Imperij srebra)

7. Rezidenca družine Qiao, prov. Shanxi10.642 m², 313 stavb , 26 dvorišč

8. Težave monetarnega sistema • Papirni denar, ki je uspešno deloval od konca dinastije Song, so v času dinastije Ming razvrednotili in umaknili iz uporabe • Sam od sebe se je postopoma uveljavil srebrni standard • Država ni storila nič za utrditev monetarnega sistema • Gospodarstvu je stalno primanjkovalo monetarne kovine • Pomanjkanje denarja je zaviralo razvoj tržnega in denarnega gospodarstva

9. Papirni denar dinastije Ming: propade, ko bi ga najbolj potrebovali

10. Problemi srebrnega standarda • Stalno pomanjkanje srebra je povzročalo deflacijske pritiske in dvig cene srebra • Širjenje tržnega gospodarstva potrebo po rasti denarne mase še povečuje • V 16. stoletju postane kitajsko gospodarstvo odvisno od dotoka srebra iz Mehike • Kitajsko povpraševanje po srebru povzroči dvig svetovne cene srebra • Nihanja v dotoku srebra iz tujine močno prizadenejo kitajsko gospodarstvo

11. Srebrni denar: taeli

13. Zadnjih 70 let Ming: pritok okoli 100 milijonov mehiških dolarjev

14. Bakreni kovanci dinastije Ming

15. Davki v obdobju Ming Večina davkov v naturalijah – zapleten sistem zbiranja Različni davki na zemljiško posest: v žitu V nekaterih regija: del davka v srebru Poseben problem je bil glavarina dingshui Dingshui ali delo za državo je imel več oblik: - Lijia: vodja lokalne skupnosti(110 družin) - Junyao: Enoletno delo na magistratu - Yichuan: poštna služba - Minzhuang: enoletna služba v milici

16. Potekala med leti 1522-1619 Davek dingshui in druge dajatve spremeniti v plačilo v srebru: vse v eni kategoriji Namen: davek dingshui bolj enakomerno porazdeliti med širše sloje prebivalstva Reforma je le delno uspela: zemlja edina obdavčljiva dobrina, služba junyao v srebru Plačilo samo enkrat letno - jeseni Pojavila so se nova nesorazmerja Država ni določila enotnega tečaja za srebro Davčna reforma: metoda enega biča

17. Minister Zhang Juzheng: (1525 - 1582) Glavni zagovornik reforme - 1581in poskus novega popisa zemljišč

18. Monopol soli Drugi glavni vir državnih dohodkov Tipičen primer neuspešnega upravljanja Država je obvladovala proizvodno, ni pa vlagala sredstev za normalno delovanje Država ni imela svoje prodajne mreže Prodajo so poverili posebej izbranim trgovcem iz mesta Yangzhou – nad milijon ton letno Proizvodna cena soli za tono: manj kot 2 taela Prodajna cena soli: 25 taelov Država je letno zbrala le 1,2 milijona taelov

19. Yangzhou mesto trgovcev s soljo:vrata Dongguan – urad za nadzor soli

20. Qing rezidenca trgovca s soljo:3000 m², 60 sob, 9 dvorišč

21. Javna dela Regulacija Rumene reke in reke Huai Posodobitev velikega prekopa Vodna dela in namakalni sistemi Gradnja in vzdrževanje prometnih poti: ceste in vodni prekopi Gradnja Kitajskega zidu in utrdb Gradnja cesarskih grobnic Gradnja in vzdrževanje državnih zgradb

22. Poplave reke Huai leta 1931:najhujše poplave 20. stoletjaocene: 3,7 do 4 milijona mrtvih

23. Veliki prekopposodobljen v letih 1411-1415:dolžina 1.776 km dvig za 42 m v provinci Shandong

24. Veliki prekop pri mestu Suzhou

25. Kitajski zid dinastije Ming:uradna dolžina: 8851,8 km

29. Zid v avtonomni pokrajini Ningxia

30. Ming grobnice

31. Uveljavljanje tržnega gospodarstva v drugi polovici dinastije Ming Postopoma se krepi medregionalna trgovina – večje razlike med regijami Prevladuje blago splošne potrošnje: sol, bombaž, železo, čaj, sladkor, papir Konjski in čajni trgi ob severnih mejah Hitra rast tihotapske trgovine: močan pritok srebra Razviti del: Hitra rast mest in trgov Propadanje državnih delavnic in rast zasebne proizvodnje

32. Nasprotja med uradništvom in logiko tržnega gospodarstva • Agrarno naturalna miselnost ne razume pomena tržnega gospodarstva • Prepoved zunanje trgovine neposredno škoduje razvoju • Odsotnost monetarne politike zavira širjenje denarnega gospodarstva • Toge uradniške odločitve zavirajo rast tržne proizvodnje • Nerazumni davki in določene cene prizadenejo proizvodnjo celotnih panog