260 likes | 870 Views
MAKROEKONOMIJA – UVOD V GLOBALNO GOSPODARSTVO . KAJ IN KAKO ŠTUDIRATI TEMELJNI POJMI GLOBALNI PODATKI KAJ RAZUMEMO Z EKONOMIJO KAKO EKONOMSKO RAZMIŠLJAMO . ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI . NOSILCA PREDMETA: prof. dr. Bogomir Kovač (predavanja), doc. dr. Aleksandar Kešeljević (vaje)
E N D
MAKROEKONOMIJA – UVOD V GLOBALNO GOSPODARSTVO KAJ IN KAKO ŠTUDIRATI TEMELJNI POJMI GLOBALNI PODATKI KAJ RAZUMEMO Z EKONOMIJO KAKO EKONOMSKO RAZMIŠLJAMO
ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI NOSILCA PREDMETA: prof. dr. Bogomir Kovač (predavanja), doc. dr. Aleksandar Kešeljević (vaje) • GOVORILNE URE: Torek - 12.00 • PREDAVANJA, VAJE, DEBATNI PRISTOP • SEMINAR: TOP 20, TOPEF • STRUKTURA IZPITA: (1) 5 kategorij = 10%, (2) tekstovno vstavljanje-ekonomska politika = 10%, (3) temeljna vprašanja = 20%, (4) ekonomski problem = 20%, (5) mini esej = 20% • OCENA: 80 % izpit + 20 % vaje (debata, kolokvij) • LITERATURA: Samuelson- EKONOMIJA, GV, 2002; Kešeljevič - MAKROEKONOMIJA 1, EF; Časopisi: Delo/Dnevnik/ Mladina/Finance – članki (debata)
EKONOMSKA LOGIKA • EKONOMIJA KOT IZBIRA MED MOŽNOSTMI • EKONOMIJA KOT REŠEVANJE RELATIVNE REDKOSTI • EKONOMIJA KOT NAČIN KOMUNIKACIJ MED LJUDMI • EKONOMIJA KOT PRENOS INFORMACIJ
MIKROEKONOMIJA IN MAKROEKONOMIJA • MIKROEKONOMIJA IN MAKROEKONOMIJA • EKONOMSKI PROBLEM IN IZBIRA • JAVNA IN ZASEBNA IZBIRA • TRI INSTITUCIJE: POSAMEZNIK, PODJETJE, DRŽAVA • TRG KOT KOORDINACIJSKI MEHANIZEM IN NAČIN POVEZANOSTI MED LJUDMI IN STVARMI • GLOBALNA IN LOKALNA EKONOMIJA
TEMELJNE LASTNOSTI TRGA • TRGI DOBRIN, PROIZVODNIH FAKTORJEV IN DENARJA • TRG KOT STIČIŠČE PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA • TRG KOT POVEZANOST INTERESOV IN MOČI • TRG KOT MEHANIZEM IN INSTITUCIJA • TRG KOT GLOBALNI “DEUS EX MACHINA” • “NEVIDNA” IN “VIDNA ROKA” TRGA
TRG IN TRŽNO GOSPODARSTVO • TRG IN KONKURENCA • TRG IN INFORMACIJE • TRG KOT PRENOS ZNANJA • TRG KOT SISTEM UČENJA • TRG IN ALOKACIJSKA UČINKOVITOST • TRG IN DISTRIBUCIJSKA PRAVIČNOST • TRG IN SELEKTIVNO DELOVANJE
LOGIKA TRGA – “LAISSEZ FAIRE – LAISSEZ PASSER” • ZGODOVINSKI NASTANEK TRGOV • POVEZANOST TRGA IN DRŽAVE • TRŽNE INSTITUCIJE (ZASEBNA LASTNINA, DENAR, KAPITAL, CENE, PODJETJE) • EKONOMSKI MODELI TRGA (PROSTA KONKURENCA,OMEJENA KONKURENCA, DRŽAVNO URAVNAVANA KONKURENCA) • MEŠANO GOSPODARSTVO, SOCIALNO TRŽNO GOSPODARSTVO (MODEL EU)
MAKROEKONOMSKI PROBLEMI 1. PREBIVALSTVO 2005-2050 • SPREMEMBE SVETOVNEGA PREBIVALSTVA (1800-1mrd ljudi; 1920-1,9; 1960-3,0; 1980-4,4; 2000-6,1; 2011 – 7,0; 2020 – 7,5; 2050 - 9 MRD) • 250-000 let->1 mrd LJUDI: 123 let (1804-1927), 12-13 let (1987 – 1999) ->20 let • URBANA CIVILIZACIJA (2005 - 65%, 2050 – 95%) • TOKYO (36,7mio), DELHI (22,2), SAO PAOLO (20,2), MEXICO CITY (19,5) • 2005-2050: ZDA(305->392); EVROPA (729->632); AZIJA (3680 –> 5222); AFRIKA (796 – >1803) => RAZVITI +2% - > NERAZVITI +129% • DEŽELE V RAZVOJU: 2050 – 96% SVETOVNEGA PREBIVALSTVA IN 20% SVETOVNEGA BOGASTVA • DVE DEMOGRAFSKI TRANZICIJI: STARO PREBIVALSTVO SEVERA/ZAHODA IN MLADO PREBIVALSTVO JUGA/VZHODA • 2050: RAZVITI SVET -> 1/3 LJUDI JE STAREJŠIH OD 60 LET
MAKROEKNOMSKI PROBLEMI 2. EKONOMSKA NEENAKOST • OD 7 MRD LJUDI JIH 3,1 MRD ŽIVI Z MANJ KOT 2$/dan • POVPREČEN DOHODEK 20 NAJBOGATEJŠIH DRŽAV JE 37 KRAT VEČJI DO DOHODKA 20 NAJREVNEJŠIH DRŽAV (globalna revščina je zmanjšana za 20%) • LAKOTA IN SMRT ZAHTEVA 25000 ŽIVLJENJ VSAK DAN, VSAKIH 5 SEKUND UMRE OTROK ZARADI LAKOTE IN PODHRANJENOSTI • UN MILLIENIUM GOALS: ZMANJŠATI LAKOTO, ODPRAVITI POMANJKANJE (160 mrd $ letno -> AMERIŠKI VOJAŠKI PRORAČUN = 450 mrd letno – STROŠKI VOJAŠKIH OPERACIJ IRAK/IRAN (ZDA) = 171 mrd (2010) • TEDEN DNI KMETIJSKIH SUBVENCIJ = LETNIM STROŠKOM ZA POMOČ LAČNIM
3. MAKROEKNOMSKI PROBLEMI –GOSPODARSKA RAST IN BREZPOSELNOST 2007 2008 2009 2010 • EU -> 2,9 1 - 4,1 1.7 • D -> 2,2 1,3 -1,9 3,4 • ZDA -> 4,3 1,2 -2,6 2,9 • J -> 0,3 -0,1 -2,4 4,2 • C -> 14,2 9,6 9,1 10,3 SLOVENIJA 6,8 3,5 - 7,8 1,4 Svetovno gospodarstvo: 4,4 (2010), 3,6 (2011), 4,0 (2012) EU -> 7,1 7 8,7 9,5 (BREZPOSELNOST) • CIKLIČNOST GOSPODARSTVA – RECESIJA – KRIZA (VELIKA RECESIJA (2008-2009) • FISKALNA IN DOLŽNIŠKA KRIZA DRŽAV • KRIZA SOCIALNE DRŽAVE (EU)
4. POLITIČNO EKONOMSKI PROBLEMI VLOGA ZDA IN KITAJSKE ZDA • PRORAČUNSKI DEFICIT • TRGOVINSKI DEFICIT • ZUNANJI DOLG • NAJVEČJI EKONOMSKI DOLŽNIK GIBANJE SUROVIN: • NAFTA – 2000: 21$ -> 2005: 65$ -> 2008: 98$ 2009: 62 $/152$ • STRATEŠKE SUROVINE KITAJSKA KOT SVETOVNI POVPRAŠEVALEC: • 31% PREMOGA + 27% JEKLA • 33% RIB + 35% CIGARET • 20% MOBILNIKOV + 23% TV
GLOBALNA PODNEBNA KRIZA • atmosferska koncentracija Co2 (31% v 250 letih) + dvigovanje povprečnih temperatur in ekstremov (2100 -> + 2-3*C • povečanje vremenskih nestabilnosti, orkanov, poplav, suš • dvigovanje morske gladine (termalna ekspanzija) + topljenje ledenikov (do 2100 – 0,5 m) • ogrožanje pitne vode+propad ekosistemov • KLIMATSKE SPREMEMBE SO NAJVEČJA NAPAKA TRŽNE EKONOMIJE • OCENA STROŠKOV: 1,5-2% svetovnega BDP (55.000 mrd $ = 1000 mrd -> omejitev izpustov • KYOTSKI SPORAZUM: 4575 mrd$ (absolutna vrednost klimatskih stroškov = 8% svetovnega BDP)
ZGODOVINA EKONOMSKIH KRIZ • Splošni zgodovinski model (1618-2008): kreditna ekspanzija->špekulacije->finančni obrat->kriza->panika->zlom. • Notranji in zunanji vzroki. Ekonomija, politika, vojne • Lokalna, nacionalna, globalna kriza. Trgovinska, industrijska, denarna, bančna, finančna kriza. • Finančne krize so sorazmerne z razvitostjo finančnih trgov, instrumentov in transakcij
ZGODOVINSKI PRIMERI KRIZ • 1618-1623: Sveto nemško rimsko cesarstvo, tridesetletna vojna, kriza denarne suverenosti, monetarna ekspanzija • 1636-1637: Nizozemska, Tulipmania, blagovne špekulacije, iraciona • 1720: Britanija, Utrehtski mir 1713, Sout Sea Co., ekspanzija Sword Blade Bank, vladne zadolžnice, Bank of England- zadnji posojilodajalec (prva moderna kriza) • Krize: 1836-1838 , 1847-48, 1857, 1864, 1873, 1882, 1890, 1907, 1920-21, 1929-1933, 1974-1975, 1979-82, 1987, 1990 • 1976-1986: Dolžniška kriza, zadolževanje manj razvitih držav, naftni dolarji • 1994: Mehika, dolarizacija, “tequila” učinek, valutna kriza, (->Čile) • 1997: Azijska kriza, privatni kapital, sterilizacija, monetizacija, preprodaja obveznic prek zavarovanj, hitra likvidacija tveganj • 1998: Rusija, napake regulacije trga, intervenzcionizem, politična diskriminacija, tajkunizacija • 2001: DotCom, napinjene cene informacijskih družb • 2000-2010: 2000-2003 + 2007-2010 = kriza <->2004-2007 = vzpon
ANATOMIJA SEDANJE FINAČNE KRIZE • Ohlapna monetarna politika FED, ECB… in slaba regulacija bank • Finančne inovacije in tehnično obvladovanje tveganj • Kreditni krogi in visoko zadolževanje (finančni vzvod) • Balon nepremičninskih cen in kreditov in padec cen • Slab nadzor revizijskih agencij glede ocene tveganj • Agresivna poslovna politika bank in finančnega menedžmenta
TRIJE KROGI KRIZE 2008 • PRVI KROG – OPOZORILA 2007/2008: ZDA -> likvidnostni krč junij-avgust 2007, restriktivni ukrepi FED, zlom nepremičninskih cen, likvidnostni šok zaradi napihnjenih vrednosti izvedenih finančnih instrumentov • DRUGI KROG – KAOS 2008: ZDA->kriza finančnih institucij,l propad bank – Bear Stearns, Indy Mac Bank, Lehman Brothers (!), reševanje Fannie Mae in Freddie Mac, Bank of America -> Merrill Lynch, FED-> AIG in Goldman Sachs, JP Morgan ->Washington Mutual, Citigroup->Wells Cargo • TRETJI KROG – PANIKA 2008: ZDA, SVET -> borzni zlomi – 30%, propad evropskih in azijskih bank (Northern Rock, Hypo Real Estate, Fortis…), kontaminirani papirji – 5000-8000 mrd $, propadle banke – 1560 mrd$
REALNE KRIZNE RAZMERE • Makroekonomski pogoji: ameriškli deficit, rast cen nafte in surovin, inflacija, valutna nestabilnost, neenakomerna porazdelitev deviznih rezerv, padec mednarodne trgovine • Mikroekonomski pogoji: prevzemi, menedžerski odkupi, poslovanje brez omejitev, neracionalno trošenje, visoke nagrade menedžerjev • Globalni pogoji: Kopičenje deviznih rezerv: 5200 mrd$, plačilno bilančna neravnotežja (Kitajska+:ZDA-) • ZDA: plačilno bilančni deficit (6%BDP) ->44% svetovnih presežkov, 1500 mrd $ iraška vojna, ni zasebnih prihrankov (investicije)
REŠEVANJE KRIZE • Poulsnov plan (700 mrd $) • Obamov plan (800 mrd $) • EU RP (1,5% BDP, 200 mrd eur = 170 članice + 30 EIB) • Ločeni programi (VB, Nemčija, Francija…) • Politična in ekonomska kriza EU
FISKALNA KRIZA DRŽAV (EU) • BANČNA KRIZA (2008), EKONOMSKA KRIZA (2009) FISKALNA KRIZA (2010) • BANKROT GRČIJE, IRSKE… (DRŽAVE PIGS) • OGROŽEN POLOŽAJ EU (EVRO SKUPINA) • EVROPSKE REŠITVE (EU 2020 + FISKALNA KOORDINACIJA + FINANČNA REGULACIJA + SKLAD ZA FINAČNO POMOČ)
KAJ SPREMENITI IN KAKO PREMAGATI KRIZO • POVEČANJE KUPNE MOČI: nižje cene nafte in surovin, nizka inflacija • OBRAT NA NEPREMIČNINSKEM TRGU – preseganje dna 2008-2009, čiščenje kreditnih linij, nizke obrestne mere • NEFINANČNA AKTIVA PODJETIJ – močna poslovna sposobnost podjetij • STIMULATIVNI FINANČNI PAKETI – spodbujanje potrošnje • STRUKTURNE REFORME - reforme trga dela, konurenčnosti, socilanih sistemov • GLOBALIZACIJA – oživljanje globalnih trgov in hitrejše rasti na polperiferiji (BRIC)
NOV SVETOVNI EKONOMSKI ZEMLJEVID • AZIJA = 2,8 MRD LJUDI • AZIJSKI ČETVEROKOTNIK = SUROVINE (RUSIJA)+ STORITVE (INDIJA) + KAPITAL (JAPONSKA) + PROIZVODNJA (KITAJSKA) • KITAJSKA – 734 MILIJONOV ZAPOSLENIH = DRUGO GOSPODARSTVO SVETA • PAX AMERICANA + PAX EUROPEA ->PAX …. • MED 10 NAJHITREJE RAZVIJAJOČIMI DRŽAVAMI JE 6 DRŽAV IZ AFRIKE (ANGOLA)
NOVA EKONOMSKA SLIKA SVETA • ZDA IN EU – POTROŠNIŠKI VIDIK (POVPRAŠEVANJE KOT POMEBEN DEJAVNIK RAZVOJA = VISOKA POTROŠNJA + NIZKO VARČEVANJE) • KITAJSKA IN AZIJA – INVESTICIJSKI VIDIK (PONUDBA KOT POMEMBEN DEJAVNIK RAZVOJA = NIZKA POTROŠNJA + VISOKO VARČEVANJE) NOVA SVETOVNA UREDITEV (NOVE INSTITUCIJE) FINANČNA UREDITEV XXI. STOLETJA
DRŽAVE IN SVET – TVEGANJA ZA OBDOBJE 2010-2020 • EKONOMSKA KRIZA +POLITIČNA KRIZA • KRIZA EU • POVEČEVANJE GLOBALNE NEENAKOSTI • STAG (DE)FLACIJA • BOJ ZA ENERGENTE • EKOLOŠKA KRIZA • NOVA KRIZNA ŽARIŠČA • VOJNE IN MIR
POPOTNICA ZA BOLJŠE ČASE • “Crisis is like pretty woman: hard to define but recognizable when encountered”. (R. Goldsmith) • “There is no practice more dangerous than borrowing money” (G. Washington) • “The dollar is our currency, but it is your problem” (Jo. Connally) • “It is not as bad, as it sounds…” (M. Twain)