JEZIKOVNA ANALIZA BOROVNJAKOVE PRIDIGE PARENEZA NA ČEST SVETIJ APOŠTOLOV CIRILA I METODA (1886) Cankova, 27. 6.–28. 6. 2

1. JEZIKOVNA ANALIZA BOROVNJAKOVE PRIDIGEPARENEZA NA ČEST SVETIJ APOŠTOLOV CIRILA I METODA (1886)Cankova, 27. 6.–28. 6. 2008Avtor: Tatjana Grah

2. 1 Razvijanje teme Posebni postopki razvijanja teme: • uvodno svetopisemsko geslo; • tipičen nagovor, ki preide v razširjen uvodni del; • razlagalno-pojasnjevalni jedrni del; • vzpodbudno-prosilni zaključek. Slog: • svetopisemski citati, • stavčni besedni red, prilagojen govorjeni besedi, • navidezna retorična vprašanja, nagovori in vzkliki, • velelnik (množinski, edninski, ogovorna množina), • ponavljanje istih sestavin, • pridevniški prilastek (levo od jedra, desno od jedra), • pestra skladenjska struktura.

3. 2 Glasoslovne značilnosti • Pridiga je že precej približana osrednjemu tipu slovenskega knjižnega jezika, ni diftongov ei in ou, in ö, zapisuje pa še ü; • druge značilnosti:u kot odraz za -ol̥(spuniti, dopuniti); o, ki je nastal iz -ěł, -al, -əl, -il, -rl(prišo, mro); samoglasniški upad(mreti, meti); palatalni ń(življenje, vendar kniga, opominati); v vzglasju v pred z in s ni možen(zgled, zrok); protetični v(vučitel).

4. 3 Oblikoslovne značilnosti • Samostalniška beseda(samostalnik), • pridevniška beseda (pridevnik: kakovostni, vrstni, svojilni; števnik; pridevniški zaimki: kazalni in oziralni), • glagol (6 skupin: medpona -i- in -no-; deležniki; pogosta uporaba nedoločnika), • prislov, • predlog (vu, iz < s/z, s namesto z), • veznik, • medmet, • členek.

5. 4 Besedoslovje4.1 Čustveno obarvane ali ekspresivne besede • Ljubkovalne besede:dečica, deklica, düšica, ogradec; • vznesene ali privzdignjene besede:divica, gospod, nedužen; • poudarjalne besede:prelübi, dragi, plemenit; • metaforično in metonimično rabljene besede:počivati 'ležati'(Tam v cerkvi sv. Marie počiva njegovo sv. telo JB b/11); delavec 'pričevalec'(Vsi smo delavci vu goricah gospodnovih JB č/21); ne dremati 'biti pozoren in čuječ'; venčati 'delati lepo' (nedužnost srca naj vas venča JB d/1–2); prisijati 'dati, dobiti‘.

6. 4.2 Vzneseni ali privzdignjeni izrazi • Ker je pridiga versko-oznanjevalno besedilo, so taki izrazi najbolj pogosti: apoštol, biškup, blagoslov, blagoslovno, blažen, Bog, bogaboječ, bogaboječe, boži, cirkev, cerkven, cerkveno, čest, divica, dühoven, dühovnik, düša, düšica, enciklika, evangelij, gospodnov, grob, Jezus, katholiški, kerstšanski, kralestvo, Kristus, krivoverec, krstjanski, krstiti, krščenik, mantrnica, mantrnik, menih, milost, missionar, moliti, nadbiškup, nebesa, nebeški, nemrtelen, neverstvo, neznaboštvo, obhajilo, odpüstek, patrona, pobožen, pobožno, pobožnost, poganski, poganstvo, pogübiti, pogüblenje, ponižno, redovnik, rimpapa, romar, romati, sacrament, svec/svetnik, svetstvo, vervati, zveličanje, zveličanski, zveličati, zveličaven.

7. 4.3 Besede s časovnim prizvokom • Vse besedje Borovnjaka se čuti kot časovno oddaljeno, vendar pa lahko nekatere besede opredelimo kot starinske ali zastarele na podlagi tega, ali gre za: • germanizem:mantrnik, mantrnica, namalati, klošter; • narečno besedo:čemer, ešče, kotriga, krščenik, neznaboštvo, ogradec, paščiti, spraviča, vezdanji; • časovno oddaljenost zaradi glasoslovnih sprememb:dühovnik(duhovnik),düša (duša),grčki (grški),imenüvati (imenovati),klüč (ključ),mrejti(umreti),nasledüvati (nasledujem),oča (oče),odpüstek (odpustek); • medponsko obrazilo:minoti(miniti),dosegnoti(doseči),postanoti (postati),varvati(varovati),začnoti (začeti).

8. 4.4 Sopomenskost besedja • Sopomenskost, ki sooča osrednjeslovensko besedje s prekmurskim:mesto – varoš;alipomensko zelo podobna slovenska izraza:redovnik – menih(Obadva sta se lepo včila, postala sta redovnika (meniha) i dühovnika JB b/28–29); • v besedilu imamo tudi besedotvorne dvojnice:krstjanski – kristjanski – krstšanski, svec – svetnik, mrejti – vmrejti; • sopomenskost je izražena tudi v (1) besednih družinah glede na besedotvorno obrazilo: blagoslov, blagoslovno; bogaboječ, bogaboječe; delaven, delavec, delavnost, delo; doma, domač, domovina; dühoven, dühovnik, düša, düšica; lübezen, lübiti; mladenec, mladež, mladika, mladost;in (2)(a) večpomenske besedne zveze, ki so terminološko sopomenske:zlati časi – srečno vreme, lepša domovina – sveta nebesa(b) večpomenski izrazi, ki so terminološko sopomenski:neverstvo – neznaboštvo – poganstvo.

9. 4.5 Frazemi • Glagolski frazemi:imeti v rokah 'izraža, da kdo vodi kaj, odloča o čem'; raziti glas 'razširiti se novica'; stopiti v klošter 'postati član'; dokončati živlenje 'umreti'; iti v nebo 'oditi'; prinesti svetlost 'razsvetliti'; dati piti čemer 'zastrupiti'; v zgled postaviti 'zgledovati'; preseliti se v lepšo domovino 'umreti'; ravnati so po kom 'zgledovati se'; varvati greha 'ne grešiti‘. • Samostalniški frazemi:boža reč 'božja beseda', boža pot 'romanje', boža slüžba 'maša', zlati čas 'ugoden čas', lepša domovina 'nebesa', velki odgovor 'velika odgovornost', sodnji den 'sodni dan', ogradec boži 'božji vrt', veseli glas 'vesela novica', večno živlenje, vučenik nebeški 'Jezus', pravi klüč, kralestvo bože, mati Cirkev, visika slüžba, strah boži. • Pridevniški frazemi:mož dühovni. • Prislovni frazemi:z zlatimi črkami, kako jütrašno sunce, v kratkom, v srci se veselijo 'globoko, resnično'.

10. 5 Besedje • 564 iztočnic, primerjalni vzorec 521 iztočnic. • VSSKJ je 338 besed, tj. 64,8 %, in 415 v SSKP, kar je 79,6 %. Nekaj besed, ki se ne nahajajo v SSKP: april, bati se, blag, cerkveno (prisl.), čast, črka, deklica, dežela, dobro, dremati, eden, enciklika, evangelij, goreče, gospodinja, gotovo, iz (predl.), knez, lotiti se, menih, mladež, modrijaš, morje, ne, nemščina, nevarnost, neverstvo, obred, očak, od, odgovor, okrožni, on, pismenka, podedovati, pokora, posrečiti, pot, potem, potomec, pozimi, predstariš, prekmurski, prepevati, presvet, pri, prisijati, razumeti, razširiti, reči, slavno, sprejeti, stopiti, svojec, telo, to, visok, vtisniti, zagotoviti, zgodovina, znanost, zveličaven, zvesto … • Besede, ki jih Slovar stare knjižne prekmurščine ne zajema in so označene z zvezdico, predstavljajo besede z glasovno-pisno posebnostjo (ali celo besednovrstno, npr. cerkveno prisl.)inso le prekmurska različica in nikakor ne knjižna:*biškup, *bogati, *briga, *divica, *jütrašni, *jütrove (jütrovni SSKP), *katholiški (katoličanski SSKP), *nevtrüdni, *neznaboštvo, *poznej, *sodnji, *sozidati …