Download
1 / 53
E N D
GOZD LETO 2011 MEDNARODNO LETO GOZDOV
ZAZVONIL JE TELEFON. “Kličem iz osnovne šole. Leto 2011, je mednarodno leto gozdov. V začetku januarja bi imeli v šoli dan na to temo. Nam lahko pomagate? Vi imate ogromno idej in fotografij o gozdovih in sestavljate kolaže o lepi Sloveniji, nam lahko naredite en kolaž o gozdovih…?”In sem se usedel za računalnik, ki v sebi skriva sam Bog ve, koliko fotografij in začel spravljati tiste prave slike v novo mapo z imenom – GOZD….
In sem se zamislil, kaj je to gozd. Je to tale jasa, na kateri počivajo sončni žarki…
BUKEV Hej , ti bukev skuštrana, kaj se je zgodilo s tabo, nisi za nobeno rabo, hej ti bukev skuštrana! Kot da z vragom si plesala, nad prepadom si obstala, veje zmršene so, zvite, kot od deklic malih kite… Vem, kaj se dogaja s tabo, pride veter in te vzame, skuštra veje, s tabo pleše, skoraj, da te s sabo nese, te pohabi, zvija, lomi, potlej nad prepadom goni še oblake in meglice, jih preganja iz ravnice, se zdivja kot mladec pravi, dokler sonce ga ne ustavi… Hej, ti bukev skuštrana, zmršena in pa vsa zvita, ko bi vsaj lahko mu ušla!
Gozd je lahko tudi tak, krut in neprijazen v snežnem metežu…
Zakaj ne bi bil tudi pot v raj med kraškimi bori na pomlad…?
Površina gozdov na svetu pokriva 1/3 kopnega… Iz gozdov pridobimo 3,4 milijarde kubikov lesa letno… Polovico od tega ga porabimo za kurjavo… Skoraj 60% Slovenije je pokrite z gozdom, le Švedska in Finska jih imata v Evropi še več. VIR- Revija GEA, jan. 2011
In tem lepotcem, ki branijo z napadom svoje gnezdo pred vsiljivim človekom…
Gozd je lahko je prostor, kjer imajo nevihte svoj peklenski ples…
Gozd je prostor za brez številne rastline, gobe in jesenske sadeže…
Je galerija strahcev, ki jih naredi narava za tiste, ki jo obiščejo z odprtimi očmi……
Je prostor, kjer se ti ustavi čas, ki nam narekuje ritem v dolini….
Gozd je naša dnevna soba s televizorjem s samimi lepimi slikami…
Daleč je sonceDaleč je sonce, a blizu pomlad…Kako ga spet meče,v zraku vrti se belina opojna,pod kapom so svečein polno je vonja,vonja pomladi, vonja življenja, vonja radosti, vonja veselja…Ne bo ga več dolgo metalo in medlo,ne bo se več dolgo zadržal ta hlad,že pojejo v drevju in v lokah ptice,nihče nima tega ustavit pravice…O, daleč, predaleč je sonce, a blizu, da jo z roko pobožaš- zelena pomlad!
In, za čuda, ugotovil sem, da gozd niso le tla, prekrita z listjem in posejana z drevjem…
…kamor smo še nedavno od tega odmetavali, vse, kar je bilo preveč in odsluženo…
Ampak sem po vsem naštetim ugotovil, da smo gozd pravzaprav MI. On in mi! ENO! Da brez njega ne moremo, ker dihamo z njim, ker živimo z njim, ker ga potrebujemo in on potrebuje nas. Vsak dan bolj, ljudje….!
Kajti, ko ga zastrupljamo, ubijamo sebe. Da, mene in tebe, ki to bereš…
Ljudje, to je naš drugi dom. To je naša hrana, to so naša pljuča, to je življenje…
