1 / 33

Raba interneta v Sloveniji

Raba interneta v Sloveniji. Vasja Vehovar, FDV. Vsebina. Osnovni trendi Uporabniki interneta Mobilni internet Spletna obiskanost E-bančništvo E-nakupovanje. Trendi. Globalni trendi v svetu. Zadnje analize IDC: visoka globalna rast sektorja IKT v letu 2004 (5%)

eshe
Download Presentation

Raba interneta v Sloveniji

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Raba interneta v Sloveniji Vasja Vehovar, FDV

  2. Vsebina • Osnovni trendi • Uporabniki interneta • Mobilni internet • Spletna obiskanost • E-bančništvo • E-nakupovanje

  3. Trendi

  4. Globalni trendi v svetu... • Zadnje analize IDC: • visoka globalna rast sektorja IKT v letu 2004 (5%) • optimistične napovedi za leto 2005 (6%) • trendi 2005: konvergenca, konsolidacija,pregrupiranje • Problemi: • Lizbonska deklaracija in EU 2010 • Splošen produktivnostni paradoks • IKT kot priložnost in IKT kot nuja

  5. ... in v Sloveniji • Sektor IKT: • 1995-2002 stopnja rasti 17% (IT segment 11%) • tudi v letu 2003 in 2004 visoka stopnja rasti • Ugodne napovedi za 2005 • Splet v letu 2004: • Število uporabnikov cca 10-15% letno • Obiskanost spletnih strani cca 20%+ • Oglaševalska industrija cca 40%++ • Širokopasovni dostop: rast 50%+

  6. Prvih deset let • Imenik Matkurje: Prvi vpisi konec leta 1994 • Internet: od velike začetnice do male • Poslovna uporaba spleta: • V celoti gledano še vedno na začetni stopnji, • Veliko entuziazma, zgrešenih predstav, napačnih projektov, izgubljenih investicij, • Vse to pa ni moglo izničiti izjemnih prednosti: • Visoke stopnje rasti • Odsotnosti tuje konkurence • Odsotnost globalne krize IKT v začetku desetletja • Le redki projekti pa so uspešni tudi globalno

  7. Uporabniki interneta

  8. Uporabnik interneta RIS 1996-2004:Ali uporabljate internet … pri tem mislimo elektronsko pošto, www, ftp, WAP ali katerokoli drugo internet storitev? RIS 2004:Ali vi osebno uporabljate internet... S tem mislimo elektronsko pošto, www, ftp, WAP ali katerokoli drugo internetno storitev, pri čemer lahko dostopate preko katerekoli naprave (računalnik, mobilni telefon, dlančnik, TV...) Statistični urad 2004 (Eurostat): Ali ste že kdaj uporabljali internet? SJM 2004 (ESS): Kako pogosto uporabljate internet, od doma, iz službe itd? (...mesečno, tedensko, dnevno....)

  9. Ocene števila mesečnih uporabnikov Urad za statistiko (april 2004), osebno anketiranje • Populacija 16-75: 566,000 • Populacija 10-75 (projekcija) 660,000 RIS (april 2004) telefonska anketa, 10-75 let • strandardna definicija 740,000 RIS (december 2004), telefonska anketa, populacija 10-75 • strandardna definicija 750,000 • nova definicija 840,000 SJM/ESS, november 2004, 15+ let, osebno anketiranje • Populacija 15+ 680,000 • Projekcija Projekcija 10-75 750,000 Štetja na osnovi kukijev pa dajejo ocene cca 1 mio+

  10. Pa še to... • Razlike med definicijami v veliki meri izginejo, če se opazuje redne (tedenske) uporabnike interneta. • Gibanje števila uporabnikov je sicer malo pod srednjim scenarijem iz leta 2002.

  11. Mobilni internet

  12. Internet - mobilni telefon

  13. Mobilna uporaba – je to internet? • Uporabniki mobilnih telefonov v celotni populaciji 2004: • EMC podatki operaterjev: penetracija aparatov presegla 100% • ADS: oseb z mobilnim telefonom je v populaciji okoli 70% • Uporabniki interneta: 1% navaja zgolj mobilni dostop • Nasploh uporabniki interneta, ki navajajo mobilni dostop, tega uporabljajo razmeroma redko. • Vendar: Poleg mesečnih uporabnikov interneta je v Sloveniji še preko 50,000 oseb: • ki uporabljajo Planet/VodafoneLive vsaj mesečno, • hkrati pa na klasično vprašanje “Ali uporabljate internet....” odgovorijo NE

  14. Mobilni dostop - Planet/VodafoneLive

  15. Mobilni dostop - je to internet dostop? Posebnost v Sloveniji: • 13% gospodinjstev z dostopom do interneta ima zgolj mobilni dostop • Delež 87% za PC-dostop med gospodinjstvi je zaenkrat najnižji v EU • In obratno: Delež gospodinjstev s prenosno napravo za dostop do interneta je v Sloveniji daleč najvišji (61%), npr. Finska (41%)

  16. Obiskanost

  17. Trendi • Obiskanost spletnih strani narašča bistveno hitreje kot število uporabnikov interneta • Kljub temu je mesečni doseg, ki presega 10%, velika redkost (tako v Sloveniji kot v svetu) in je običajno rezerviran za cca 20 strani • Meritve RIS, december 2004: • Izmerjena obiskanost za 30 top strani • Telefonske ankete, december 2004 • Serija od leta 1998 kaže trende: • Najdi.si (cca 70%) in Google.com (cca 60%) razred zase • Ustalitev Matkurje in TIS • Vztrajno naraščanje Siol.net, 24ur.com, Finance • Fenomen Bolha

  18. Problemi • Primerjava z meritvami na osnovi “third party measurement” oz. kukijev (IAB standard): • Statistično značilne razlike so izredno redke • Primeri statistično značilnega razhajanja: • Finance: več oseb uporablja isti kuki oziroma identifikacijo • Najdi.si, Bolha: ena oseba uporablja več kukijev • Nadaljnji potencialni problemi: • ponudniki dostopa: Mobitel, Arnes, Siol • znane blagovne znamke: Delo • Ostali problemi telefonskih anket. • Kako je s PC-metrijo?

  19. Identifikacija na osnovi kukijev • Le manjšina uporabnikov interneta dostopa s v mesecu samo enega računalnika • Tudi med uporabniki, ki dostopajo samo iz enega samega PC-ja, pa jih večina: • bodisi omejuje inštalacijo kukijev, • bodisi kukije vsaj mesečno briše. • Hkrati pa ima večina domačih PC-jev in znaten del službenih več kot enega uporabnika • S tem je za večino uporabnikov močno otežena identifikacija in tudi izračun presečnih množic

  20. Preseki najbolj obiskanih strani

  21. E - bančništvo

  22. Nekaj značilnosti • Ustaljen relativni delež okoli 20% uporabnikov interneta. • V mednarodnih primerjavah je delež v Sloveniji tradicionalno in nerazložljivo skromen. • Po zaskrbljenosti v prvem polletju 2004, je potencial e-bančništva ponovno porasel. • Zmerno naraščanje absolutnega števila uporabnikov, vendar le v obsegu rasti števila uporabnikov interneta. • Rahel upad zadovoljstva v letu 2004 (4.1). • Mobilno bančništvo v vzponu: Zadovoljstvo večje kot pri e-bančništvu. • Ovire in prednosti so močno segregirane.

  23. Bančne aplikacije • Kakšno je zadovoljstvo z nekaterimi vidiki bančnih aplikacij na spletu? • Zadovoljstvo z načinom prijave je najvišje, pri tem pa način prijave nima velikega vpliva. • Zadovoljstvo z navigacijo je večje od zadovoljstva z oblikovanjem. • Nekoliko nižje je zadovoljstvo glede pomoči uporabnikom in glede na hitrost in stabilnosti sistema. • Razlike: med bankami ali med uporabniki?

  24. Kako samozadosten je splet? • Odstotek uporabnikov e-bančništva, ki so potrebovali pomoč pri • Inštalaciji • Pri uporabi aplikacije • Pri problemih okoli stanja

  25. Kako samozadosten je splet? • Odstotek uporabnikov e-bančništva, ki so potrebovali pomoč pri • Inštalaciji 37% • Pri uporabi aplikacije 22% • Pri problemih okoli stanja 32% • Kakšna pomoč je bila to? • Trije tipi pomoči: • v veliki večini po telefonu, • na drugem mestu je telefon plus email, • in šele na tretjem je email

  26. Kako plačati 1000 sit za on-line nakup? • Kreditne kartice z on-line avtorizacijo • Kreditna kartica s fax avtorizacijo • Kreditna kartica s telefonsko avtorizacijo • Mobilni račun • Preko on-line bančništva • Mobilno bančništvo • Telefonsko nakazilo • Po povzetju • S položnico

  27. E-nakupovanje

  28. Nekaj ugotovitev • Delež on-line nakupov v končni potrošnji hitro narašča in je v letu 2004 presegel 0.5% (npr. ZDA 1.8%). • Bistven premik v letu 2004: posredni vpliv. • Zadovoljstvo z on-line nakupi izredno visoko (4.4) • Zagotovilo varnosti – štirje vidiki – se je izkazalo za uporabnike kot nadvse pomembno • Plačilo: Še vedno prevladuje povzetje; v porastu pa so bančna plačila (in ne kartice) • Neckerman še bolj trdno na prvem mestu

  29. Kje slovenske e-trgovine zaostajajo? • Uporabniki, ki so nakupovali tudi v tujini, so primerjali splošen vtis med slovenskimi in tujimi on-line trgovinami. • Kaj manjka slovenskim e-trgovinam? • Primerjalna cenovna prednost (najbolj kritično) • Pestrost izbire • Uporabniška prijaznosti • Varnost • Oblikovna prijaznost • Dostava (ni zaostajanja)

  30. Zlorabe in težave pri e-nakupih • Vsi vidiki težav so v primerjavi z letom 2002 dramatično upadli • Najbolj je upadlo zavajajoče oglaševanje, o tem poroča le še 11% e-nakupovalcev (2002: 26%) • Največja težava je prepozna dostava (10%) • Porasle pa so težave z ugotavljanjem dejanske cene

  31. Cenovna elastičnost e-nakupov • V celotni populaciji je glavnina že slišala, da je na internetu določena ponudba precej cenejša • Bi se odločili za internet nakup, pri vrednosti 100,000, če je on-line nakup cenejše za 20%? • Bolj ali manj pa bi se za internet nakup (namesto klasičnega) odločali... • Glede razlike v ceni (npr. 5%,20% popust) • Glede na velikost nakupa (npr. 5,000 ali 100,000 Sit) • Glede na rabo ali ne-rabo interneta • Glede na socio-demografsko strukturo

  32. Sklep • Število PC uporabnikov interneta bo v bodoče naraščalo le cca 10% ali še manj • Vendar bodo to več kot kompenzirali: • Povečana intenzivnost uporabe zaradi široko-pasovnega dostopa • Širitev mobilnega dostopa • Val novih in prenovljenih spletnih mest • Nove tehnologije, storitve, aplikacije • Organizacije in ponudniki vsebin komaj začenjajo integrirati splet v svoje poslovanje • Spletno industrijo čaka veliko dela. • Vendar bo to delo vse bolj zahtevno. • Vedno znova bo treba prisluhniti uporabniku.

  33. http://ris.org

More Related