1 / 23

Uvedba EURA v Sloveniji

Uvedba EURA v Sloveniji. Marko Ilič Vodja projekta uvedbe evra v Davčni upravi RS Član nacionalnega koordinacijskega odbora za tehnične priprave za uvedbo evra. Kriteriji za vstop. Javne finance: (deficit bilance < 3%, javni dolg < 60% BDP) Tečajno razmerje: ERM II, 2 leti stabilen tečaj

marja
Download Presentation

Uvedba EURA v Sloveniji

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Uvedba EURA v Sloveniji Marko Ilič Vodja projekta uvedbe evra v Davčni upravi RS Član nacionalnega koordinacijskega odbora za tehnične priprave za uvedbo evra

  2. Kriteriji za vstop • Javne finance: (deficit bilance < 3%, javni dolg < 60% BDP) • Tečajno razmerje: ERM II, 2 leti stabilen tečaj • Cene: 3 najboljše države EU + 1,5% (2,6%) • Obrestne mere: dolgoročne obresti + 2%

  3. Koordinacija priprav

  4. Potek uvedbe eura

  5. Alternativni scenarij uvedbe eura • Madridski scenarij s prehodnim obdobjem (1999-2002) • Veliki pok- izbran scenarij v Sloveniji Preprosta, z nizkimi stroški povezana metoda “velikega poka” • Uvedba denarja (elektronski denar), računovodstva, pogodb…brez prehodnega obdobja • 14 dni dvojnega obtoka gotovine • 1 mesec pred uvedbo evra uporaba menjalnega razmerja brez stroškov • 6 mesecev po uvedbi evra dvojno označevanje cen

  6. Pravni okvir – Zakon o uvedbi eura • Brezplačna zamenjava gotovine (1. januar 2007 do 1. marec 2007) • Obdobje dvojnega obtoka gotovine (1. januar 2007 do 14. januar 2007) • Tolarski zneski se v upravnih aktih, pogodbah, obračunih, evidencah..glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave • Državni organi in organi lokalne skupnosti preračunajo po uradni dolžnosti zneske, ki se glasijo na tolar, v zneske, ki se glasijo na euro, v postopkih, ki jih vodijo • Dolžnik je ob plačilu odgovoren za pravilnost preračuna zneskov • Dvojno označevanje posebnih položnic • Minister za finance lahko izda navodilo, s katerim se določi valuta, v kateri se ob uvedbi eura pošiljajo poročila…državnim organom • Obrestne mere, indeksi in tečaji (EURIBOR) • Določbe o zaokroževanju

  7. Izhodišča • Do vključno 31.12.2006 je domača valuta SIT. Od 1.1.2007 bo domača valuta EUR • Računovodske izkaze za leto 2006 bodo organizacije sestavile v SIT (letno poročilo, poslovna poročila, statistično poročanje..) • Organizacije bodo otvoritveno stanje za leto 2007 preračunale iz tolarjev v evre po tečaju zamenjave • Preračunov za pretekla leta uradno ni potrebno izdelati (vsi analitični podatki se hranijo v tolarjih) • Poročanje mora biti v skladu z materialno zakonodajo, ki je veljala v času nastanka davčne obveznosti • Zneski o dohodkih v napovedih za dohodnino morajo biti v valuti kot jih je zavezanec prejel Poročanje v skladu z informacijskimi viri, enostavno za zavezance

  8. Okolje • Imamo veliko (10) različnih IT sistemov • Več izvajalcev, več različnih razvojnih IT procesov • Številne povezave z zunanjimi sistemi in inštitucijami • Istočasna obsežnejša menjava davčne zakonodaje, vključno z veliko neznankami glede le-te • Ni mogoče za daljši čas “zamrzniti” IT sistemov – pogoste spremembe v DURS IT sistemih (popravki, novosti,...) • Značilnost evro spremembe je, da ni “dodane vrednosti” • Očitno z vidika (DURS) IT to ni veliki pok, prehod ni možen “čez noč”

  9. Priprava na prevzem evra

  10. Značilnosti pristopa... • Razmeroma pozen pričetek • Julij 2005 – imenovanja (t.j. 1 leto in pol pred uvedbo) • Oktober 2005 - osnutek analize o učinkih uvedbe evra na DURS z vidika poslovnih procesov, postopkov, davkov • Januar 2006 – pričetek načrtovanja uvedbe in priprave pristopa • Preučevanje izkušenj drugod • Banke • Tuje • Predpostavke / odločitve glede pristopa: • v obstoječe razvojne IT procese ne poskušati uvajati večjih sprememb • jasno razdeliti odgovornosti in pristojnosti po sistemih, redno spremljanje napredka

  11. Značilnosti pristopa... • Organizacija projekta • Imenovanje sodelavcev vsebin, nosilcev in namestnikov po sistemih • Natanko 1 kompetentna oseba pristojna in odgovorna za razrešitve vseh dilem v načrtovanih rokih • Uvedba po fazah • Porazdelitev evro sprememb postopno • Ker sistemov zaradi drugih sprememb ni mogoče zamrzniti za več mesecev • Namen je tudi zanesljivejša izdelava med sistemi kompatibilnih verzij • Kjer možno uvajati evro z uvajanjem drugih rednih letnih sprememb

  12. Značilnosti pristopa... • Uvesti izboljšave v razvoju IT sistemov • Obsežne sprememba po vseh IT sistemih zahteva tudi bolj urejen razvoj in testiranje, še posebej tudi skladnosti med seboj povezanih sistemov • “Dodana vrednost”: izboljšan življenski cikel za nekatere IT sisteme • konkretno: izboljšani in dokumentirani postopki uvajanja prehoda popravkov nekaterih aplikacij oz IT sistemov med okolji: razvojno okolje  test o.  produkcijsko o.)

  13. Značilnosti pristopa • Priprava za vse sisteme skupnih priporočil in zahtev za IT implementacijo • Npr pravila za prikaz oznake valute v izhodnih dokumentih • Npr Priporočila za uporabo sit-eur konverzijskih procedur na 1 mestu • ... • Temeljita inventura notranjih IT sistemov in jasna razdelitev nalog • Revizija “pokrivanja” (t.j. katero osebje je odgovorno za določen modul) za vse module vseh IT sistemov • s področje analiza, implementacije, izvajanja obdelav • Ugotavljanje tudi morebitnih nepokritih področij in odvisnosti • Dokumentiranje inventure • Ena od podlag za načrtovanje

  14. Inventura DURS IT sistemov... • Približno 60 A4 strani

  15. Inventura DURS IT sistemov

  16. Poslovne zahteve... • Med sistemi usklajene in pregledno strukturirane poslovne zahteve (1 skupen dokument) • Namen: podlaga za pripravo podrobnih specifikacij po IT sistemih • S tem zagotovljeno enako “obnašanje” IT sistemov ker je zagotovljeno poenoteno razumevanje • Vsebina zahtev – zelo različna: • Interpretacija zakonodaje oz materialne zakonodaje • Dogovor glede izvajanja delovnih postopkov • Omejitve v funkcionalnostih v prehodnem obdobju do zaključnega računa • Tehnično-uporabniških zahteve do sistemov • Usklajevanje skozi 10 obsežnih delavnic v obdobju februar – april 2006 • Zagotovljena formalna potrditev poslovnih zahtev (21.4.2006)

  17. Poslovne zahteve • Približno 40 A4 strani • Vsaka zahteva vključuje: • Id zahteve, • Vpliva na Poslovni proces, • Kdo odgovoren za potrditev, • Datum potrditve itd

  18. Načrtovanje... • DURS krovni terminski načrt uvedbe evra v IT sisteme • potrjen v juniju 2006 • Vsebuje preko 200 zapisov • Izhodišče za usklajeno pripravo načrtov in sprememb na vseh DURS IT sistemih • V načrtu upoštevani časovni roki, dani s strani Evro koordinacije • Realno ocenjeni obsegi potrebnega dela (Posnetek prikazuje le 25% celotnega načrta)

  19. Načrtovanje • Načrt za objavo 3 večjih sklopov sprememb v DURS IT sistemih • September 2006 (valuta 2007 že v EUR) • december 2006 (plačilni promet v EUR) • februar 2007 (konverzije, ZR) • Načrt definira okvir za pripravo podrejenih, podrobnih terminskih načrtov za vsak sistem posebej • Aktivnosti, izdelke, roke, nosilce • Krovni načrt med drugim definira, za vsak sklop (sept ‘06, dec ‘06, feb ‘07) skupne roke za vse sisteme: • roke za uskladitve specifikacij uporabniških zahtev • roke za izvedbo internih sistemskih testiranj znotraj sistema • roke za izvedbo integralnih testiranj med DURS IT sistemi • roke za izvedbo prehoda v produkcijo • Krovni načrt tudi definira izvedbo integralnih testov z zunanjimi sistemi • Informiranje zavezancev in javnosti

  20. Izvedba načrta • Izvedba načrta prehoda na evro – priprava prvega sklopa (za objavo september 2006) se je pričela v maju 2006 • Krovno spremljanje napredka, poročanje • Zaključna ugotovitev izvedbe načrta: • večina aktivnosti / izdelkov je bila skozi krovni načrt dobro in pravočasno usklajenih • Večina aktivnosti / izdelkov je bila izvedenih v načrtovanih rokih

  21. Integralno testiranje • Pobudnik • Poslovne banke • Nosilec: • Davčna Uprava Republike Slovenije (DURS) • Udeleženci : • Poslovne banke • Davčna Uprava Republike Slovenije (DURS) • Uprava Republike Slovenije za javna plačila (UJP) • Banka Slovenije (BS) • ZPIZ • Namen: • Celovita in pravočasna potrditev delovanja na evro pripravljenih IT sistemov udeležencev • Datum testiranja: • September 2006 (4 mesece pred uvedbo evra)

  22. Področja testiranja • Plačilni sistemi z zavezanci: • Plačila zavezancev • Vračila zavezancem • Prenosi sredstev uporabnikom • Poročanje bank: • Podatki o izplačilih čistih plač in regresa • Podatki o dospelih in neporavnanih obveznostih • Podatki o prejemkih na račune in izdatkih z računov • Izvajanje izvršbe: • Pokrivanje izbranih sklepov in izmenjava rezultatov • Pošiljanje in preverjanje vzorcev “€” sklepov • Davčne napovedi in obračuni

  23. Tveganja in izkušnje • Tveganja: • Pozen začetek analiz potrebnih sprememb • Hkratne spremembe zakonodaje • Večje število informacijskih sistemov in tehnologij • Pomanjkljivo sodelovanje med različnimi udeleženci • Dobro poznavanje in dokumentiranje poslovnih procesov • Inventura IT sistemov • Definirana poslovna pravila – usklajena med vsebino in informatiki • Testiranje pravil (tudi izjemni primeri) • Pravočasno obveščanje strank o spremembah

More Related