Izobraževanje inženirjev v Sloveniji

1. Izobraževanje inženirjev v Sloveniji Zasl. prof. dr. Peter Glavič Inženirska akademija Slovenije

2. Vsebina prispevka • Terciarno izobraževanje inženirjev in naravoslovcev • Uvajanje bolonjskega procesa v evropsko tehniško izobraževanje: • Vprašalnik Euro-CASE-a, sedež v Parizu • European Council of Applied Sciences, Technologies and Engineering • Vprašalnik CAETS, sedež v Arlingtonu, ZDA • International Council of Academies of Engineering and Technological Sciences • Vloga in ugled inženirjev oz. naravoslovcev v družbi • Zaključki in predlogi

3. 1. Terciarno izobraževanje v SI • Delež prebivalstva SI z visokošolsko izobrazbo je tik pod povprečjem EU-27 • Pričakovani čas šolanja je s 17,9 leti precej nad povprečjem EU-27 • Po deležu vpisanih študentov v VS na 2.3. mestu držav OECD, po vpisu na UNI pod povprečjem • Delež generacije, ki dokonča VŠ-študij je nekoliko pod povprečjem EU • Osip je malo nad povprečjem držav OECD • Po celotnih investicijah v znanje (izobraževanje, RiR, programska oprema) smo na čelu zadnje tretjine držav OECD

4. SI: 2. po VS študiju, 11. po UNI

5. Malo pod povprečjem EU po deležu diplomantov tehnike in gradbeništva

6. Precej na repu pri deležu diplomantov naravoslovja, matematike in računalništva

7. Financiranje visokega šolstva Letni izdatki na študenta tik pod povprečjem EU-27, ampak: • Delež socialnih transferjev zaostaja samo za skandinavskimi državami • Po pomoči šolajočim na 2. mestu OECD, za Dansko • Po številu učiteljev na študenta smo na predzadnjem mestu • Po izdatkih za Raziskave in Razvoj (RiR) smo v zadnji četrtini drtžav OECD – “sovjetski” tip financiranja RiR • Po mobilnosti študentov smo na repu EU-27

8. Po razmerju med številom študentov in profesorjev smo v OECD samo pred Grčijo

9. Po izdatkih za RiR na univerzah smo v zadnji tretjini držav OECD

10. Sredstva za RiR v visokem šolstvu so tik nad polovico EU in še padajo

11. Po mobilnosti domačih in tujih študentov smo samo pred Slovaško

12. Značilnosti RiR v SI – v deležih Bruto Domačega Proizvoda, BDP • Celotni izdatki so z 1,45 % BDP malo pod povprečjem EU – lizbonski cilj 3 % (2010) • Gospodarstvo je z 0,87 % malo nad EU – lizbonski cilj je 2 % • Javna sredstva so z 0,58 % malo pod EU – lizbonski cilj je 1 % • Po številu člankov smo nad povprečjem EU • Po številu citatov smo med zadnjimi v EU • Po številu patentov smo na koncu 2/3 EU

13. 2. Uvajanje bolonjskega procesa Anketa Euro-CASE, 14 evropskih držav: • Katera stopnja naj bo referenčna? • 9: druga stopnja, prva je samo za mobilnost • 4: želele bi ostati odprte in se izogniti kakršnemu koli modelu, kot ga določa bolonjska deklaracija • Nemčija: 1. stopnja za VS, 2. za MAG • Ali so diplomanti 3-letnih šol sprejemljivi za trg? • 12: težko sprejemljivi • 2: so sprejemljivi • Zaključek: naš zakon o enakovrednosti naslovov (UNI = 2. bol. stopnja) je v redu

14. 2. Uvajanje bolonjskega procesa, 2 Anketa CAETS, 6 evropskih in 3 druge države: • Na 1. stopnji so omejene možnosti za teoretične osnove • Zelo pomembni so strokovni standardi in priporočila strokovnih društev • Spodbujanje k inovativnemu razmišljanju (seminarji o ustvarjalnosti, reševanje problemov, primeri iz prakse, kompleksni skupinski projekti z veliko rešitvami, skopimi podatki, resnimi omejitvami) • Pomembne so počitniška praksa v industriji, strokovne ekskurzije in skupni projekti z industrijo • ZR delo: uvajanje na 2., prevladujoče na 3. stopnji • Netehniške vsebine (1025 % časa): • Osnove poslovanja, ekonomike in organizacije (drugo kasneje) • Komuniciranje in znanje jezikov • Metodologija ZR-dela • Pravo, psihologija, etika in družbena odgovornost

15. Pospeševanje zanimanja za tehniške študije Anketa CAETS 6 evropskih in 3 druge države: • Zanimanje za študij: • Predstavljati ga mladim v osnovni in srednji šoli • Povezati ga z velikimi problemi bodočnosti (energija, podnebne spremembe, hrana) novimi področji (bio-, nano-) • Vloga in pomen inženirjev • Pomagajo: večji delež tehniških in naravoslovnih ved v srednjem izobraževanju, sodelovanje z učitelji, ustvarjalno učenje, dobro opremljeni laboratoriji, tehnološke razstave, obiski podjetij

16. Kakovost tehniških študijev • Pomembni (zasledovati in analizirati) so: • Standardi (ENQA, nacionalni) • Pridobljene kompetence za potrebe družbe • Zasledovanje karier in dosežkov diplomantov • Rezultati ZRiR-dela, mednarodni projekti • Zadovoljstvo študentov in uporabnikov, osip • Vpisni pogoji, mobilnost • Zgradba programov, študijske metode • Infrastruktura • Organizacija, upravljanje in financiranje

17. 3. Vloga inženirjev in naravoslovcev v družbi • Ne igrajo več pomembne vloge, imajo nizke plače, ne uživajo ugleda inženirjev v Skandinaviji, Nemčiji, Avstriji, Švici • Ne zasedajo več vodilnih mest v podjetjih, politiki, državni upravi • Privatizacijo in tajkunizacijo so izkoristili družboslovci, ki so sedaj močni in vplivni • Tehniki poštenejši, usmerjeni v dobrobit zaposlenih in delničarjev, ker: • Težji študij, ostra selekcija zahtevata veliko dela • Kakovostno R-delo z mednarodnimi kriteriji, ki jih ni mogoče dosegati brez visoke etičnosti

18. Strokovna združenja inženirjev in naravoslovcev • Malo pomembna vloga v družbi • Brez pravic, ki jih imajo društva v tujini, kjer: • Postavljajo kriterije za akreditacijo VŠ-programov • Nadzirajo kakovost izobraževanja in raziskovanja • Spremljajo in vplivajo na plače in druge ugodnosti poklica • Sindikalno niso organizirani kot zdravniki, sodniki, odvetniki, managerji • Posledice: • Manjši vpis v terciarno izobraževanje • Podpovprečna kakovost brucev, zlasti VS • Zlati maturanti odhajajo na obetavnejše in lažje študije

19. 4. Zaključki in predlogi,1/2 • Povečati vpis najboljših maturantov v tehniške in naravoslovne programe z dvigom ugleda ter plač inženirjev in profesorjev • Zmanjšati razmerje študentov na profesorja in osip • Povečati vlaganja v RiR, zlasti univerzam • Vključiti kakovost učiteljev v kriterije nagrajevanja • Uvesti ustanoviteljsko financiranje univerz v infrastrukturo, kot je v državnih inštitutih • Programsko financiranje (dota) za nove smeri na javnih univerzah in nagrajevanje kakovosti univerz • Mladi morajo po doktoratu obvezno v prakso, vrnejo se lahko samo preko (mednarodnih) razpisov • Ukiniti profesionalne asistente z doktoratom

20. 4. Zaključki in predlogi,2/2 • Uzakoniti 4-letni študij za doktorat z najmanj 2 člankoma v revijah s faktorjem vpliva, IF> 0,2 • Izločiti socialne transfere iz sredstev za dejavnost po metodologiji OECD • Strokovnim združenjem inženirjev vrniti kompetence in jih povezati z regionalnimi, evroposkimi, svetovnimi strokovnimi zvezami • Strokovne zveze naj organizirajo svoje sindikate inženirjev, VŠ-profesorjev oz. raziskovalcev po vzoru zdravnikov in sodnikov • S SURSom je potrebno spremeniti nekatere elemente statističnega spremljanja izobraževanja, zaposlovanja, zasledovanja plač inženirjev in naravoslovcev

21. Hvala za pozornost peter.glavic@uni-mb.si Telefon 02 229 44 51 Mobi 041 409 611