RACIONALIZACIJA UPRAVE IN JAVNA POOBLASTILA – PRILOŽNOSTI IN TVEGANJA

1. Prof.dr. Rajko Pirnat RACIONALIZACIJA UPRAVE IN JAVNA POOBLASTILA – PRILOŽNOSTI IN TVEGANJA XVIII. Dnevi javnega prava Ljubljana, 20.6.2012

2. VLOGA JAVNEGA POOBLASTILA • Javno pooblastilo kot ustavnopravna podlaga nedržavne uprave • Pomen nedržavne uprave v sedanjem času – zmanjšanje ali povečanje javnega sektorja; obremenjevanje javnih sredstev; administrativne ovire ali regulacija v javnem interesu • Razlogi za nedržavno upravo: • Racionalnost in učinkovitost • Neodvisna regulacija • Samoregulacija

3. RACIONALNOST IN UČINKOVITOST • Prvi razlog je omenjen v 15. členu ZDU-1 – učinkovitejše in smotrnejše opravljanje upravnih nalog; financiranje s strani uporabnikov • Ta je za sedanji čas posebno relevanten – treba je v največji meri prenesti financiranje upravnih nalog na uporabnike – nobenega razloga ni, da upravne naloge, ki jih potrebujejo le določeni subjekti, financiramo vsi • Učinkovitejše in smotrnejše izvajanje nalog pomeni tudi boljšo dostopnost izvajanja upravnih nalog, večjo usmerjenost k uporabniku upravnih storitev, bolj učinkovito alokacijo sredstev • To velja tako za servisne kot za regulativne naloge

4. PRILOŽNOSTI IN TVEGANJA • Priložnost – zmanjšanje bremena za državni proračun (ne nujno za javna sredstva); zmanjšanje zaposlenih v upravi • Katere upravne naloge je mogoče prenesti kot javno pooblastilo • Kriteriji: ozek krog uporabnikov, zmožnost financiranja upravnih storitev; število izvajalcev javnih pooblastil; storitvena narava • Tveganja: določanje tarif, nadzor nad izvajanjem; konflikt interesov– ZIntPK se ne nanaša na vse nosilce javnih pooblastil; • Primer za razmislek - ARSO

5. NEODVISNO UPRAVLJANJE • Neodvisnost se nanaša tako na subjekte na področju upravljanja (t.i. industrija) kot na izvršilno oblast • Temeljni vsebinski razlog – ločiti odločanje na določenem področju od t.i. dnevne politike • Elementi neodvisnosti: ločene pravne osebe (javnega prava), personalna neodvisnost, funkcionalna neodvisnost, financiranje s plačili industrije • Primeri - neodvisni regulatorji trga finančnih instrumentov, zavarovalništva, energetike

6. PRILOŽNOSTI IN TVEGANJA • Večinoma zahtevano s pravom EU, vendar ima svoje vsebinske razloge – zagotoviti stabilnost upravljanja in njegovo vezanost na strokovne kriterije odločanja • Priložnosti: zagotovitev strokovnega osebja; stabilnost in predvidljivost upravljanja; prevlada strokovnih kriterijev pri odločanju; financiranje brez javnih sredstev ali vsaj brez proračunskih sredstev • Tveganja: nevarnost vpliva industrije; omejene možnosti nadzora izvršilne oblasti – problem politične odgovornosti • Primer za razmislek: druge javne službe, n.pr. javni potniški promet

7. SAMOREGULACIJA • Najpomembnejši razlog za javna pooblastila – zagotovitev avtonomije na določenem področju • Avtonomija pomeni dodatno delitev oblasti in je pomemben instrument omejevanja oblasti • Primeri so zlasti zbornice, še posebej t.i. poklicne zbornice; tudi univerze • Povezanost z obveznim članstvom – ukinitev obveznega članstva pomeni ukinitev avtonomnosti

8. PRILOŽNOSTI IN TVEGANJA • Priložnosti so prej nuja, kot zgolj priložnost – preprečiti vsrkanje avtonomnih družbenih organizmov v sfero države • Druge priložnosti: konflikti interesov naj se rešujejo v avtonomnih organizmih, odgovornost za samega sebe • Tveganja: problem uveljavljanja javnega interesa, pretirano varovanje interesov članov (sindrom ceha); pretirana regulacija; omejena možnost nadzora države; • Ta tveganja pa ne odtehtajo največjega tveganja – tveganja, da oblast ni učinkovito omejena

9. SKLEPNO • Javna pooblastila so pomemben instrument racionalizacije upravnega sistema • Še zlasti pa so pomemben instrument za omejevanje oblasti v smeri neodvisnega upravljanja in avtonomije • Namesto ukinjanja javnih pooblastil in s tem avtonomnih organizacij ter prevzemanja upravnih nalog je treba razmisliti o širitvi javnih pooblastil