600 likes | 990 Views
Nevarnosti v gorah poleti in pozimi, bivak. Alpinistična šola AS AJDOVŠČINA 9.10.2009. NAMEN PREDAVANJA. Seznanjanje z: nevarnimi okoliščinami dejanji duševnimi in telesnimi stanji kako se izogibati nevarnimi okoliščinami pomen poudarjanja priprave na turo upoštevanje naučenega.
E N D
Nevarnosti v gorah poleti in pozimi, bivak Alpinistična šola AS AJDOVŠČINA 9.10.2009
NAMEN PREDAVANJA Seznanjanje z: • nevarnimi okoliščinami • dejanji • duševnimi in telesnimi stanji • kako se izogibati nevarnimi okoliščinami • pomen poudarjanja priprave na turo • upoštevanje naučenega.
splošna delitev nevarnosti priprava na turo oprema gibanje v gorah snežni plazovi živali bolezni 8. samohodstvo 9. vreme 10. hrana ukrepanju ob nesreči Nakazali nekaj primerov nesreč in kaj se lahko iz njih naučimo Govorili bomo o:
Splošna delitev nevarnosti • OBJEKTIVNE: • izhajajo iz narave • nanje ne moremo vplivati • lahko se jim izognemo, • če… • SUBJEKTIVNE: • izhajajo iz človeka • so plod naše nevednosti, malomarnosti, neupoštevanja • so najpogostejše Nevarnost ≠ Nesreča
Nevarnosti – slaba priprava na turo • Izbira cilja; nepoznavanje pokrajine, precenjevanje izkušenj in sposobnosti, nepoznavanje vzpona in sestopa, nepoznavanje tehnične zahtevnosti vzpona, trajanja vzpona… • Izbira soplezalca; neizkušenost, prevelika skupina, nepoznavanje delovanja skupine, pomanjkanje discipline, pomanjkljiva oprema • Slaba telesna in duševna priprava; čustvena neuravnoteženost, značajsko neujemanje, pomanjkljiva pripravljenost, nenadne bolezni • Neaktivnosti tik pred odhodom; vremenska napoved, obvestilo znancem
Nevarnosti - oprema • Pomanjkljiva in slaba osebna oprema; varovala pred vetrom in mrazom, obrabljeni čevlji, dereze, pravilno obremenjen nahrbtnik • Neusposobljenost za uporabo tehnične opreme; uporaba cepina in derez, palice, pomožne vrvice in glavna vrv, način varovanja, slabi klini, pravilno vpenjanje
Nevarnosti – gibanje v gorah • Osebne napake • Neupoštevanje posebnosti gorskega sveta in razmer
Nevarnosti - vreme • Megla in izguba orientacije • Veter; dehidracija, utrujenost, ravnotežje • Dež, naliv, rosenje; mokra podlaga • Požled • Nevihta; varni smo pod previsi, čepeči na melišču
megla veter dež in rosenje sneg klože opasti snežne gobe spokorniki intenzivnost padavin metež in vejavica požled nevihta daljše poslabšanje vremena Vreme
Ena od delitev plazov: suhsprijet sneg (kložasti plazovi) suhnesprijet sneg (pršni plazovi) mokersprijet sneg mokernesprijet sneg Snežni plazovi
veliko novozapadlega snega nagib pobočja med 20 in 50 stopinj gladka površina pobočja nenadna otoplitev (odjuga) preobremenitev snežne odeje kričanje na nevarnih območjih če se temperatura dalj časa po sneženju ne dvigne zaradi velikega vetra sprijet sneg (klože) večja nevarnost na severnih straneh (ob hladnem vremenu), kjer ne pride do preoblikovanja snega večja nevarnost na južnih straneh (v toplem vremenu) Nevarne okoliščine za sprožitev plazu:
neprimerna mesta za počitek robna ali krajna zev izpodjedena snežišča najpogostejši vzrok smrti v plazu so… ob veliki nevarnosti je bolje ostati na varnem Lestvica nevarnosti snežnih plazov
splašene živali žuželke plazilci steklina Živali
vrtoglavica izčrpanost panika toplotna kap okužbe zaradi napora dehidracija spremembe razpoloženja snežna slepota višinska bolezen Bolezni
vsaka napaka je lahko usodna soliranje prečenje ledenikov Samohodstvo
shujševalna dieta sumljiva, pokvarjena hrana izguba vode in soli – znojenje, dihanje žeja – dehidriranost pijanost Hrana
Ukrepanje ob nesreči • gremo do ponesrečenca • ga zavarujemo • prva pomoč • na varno mesto • možnost transporta?! • če nimamo mobilnega telefona ali ni omrežja??? • zvočni in svetlobni znaki (klic: 6 kratkih znakov v minuti – na 10 sekund, sprejem: 3 kratki znaki v minuti – na 20 sekund)
Prihod helikopterja • potrebujemo pomoč (Y – yes) • ne potrebujemo pomoči (N – no) • če ni druge, gremo sami po pomoč • obvestilo o nesreči – kaj mora vsebovati: • Kdaj in kje se je zgodila nesreča Kaj - kakšna nesreča se je zgodila Koliko je poškodovanih in kakšne so poškodbe Kakšne so razmere na kraju nesreče
Postopki pri nesreči • Ponesrečencu pomagamo vendar ob tem ne smemo spravljati v nevarnost sebe in ostalih • Pomagamo razsodno, preudarno, mirno in s skupnimi močmi • Vrstni red postopkov: - zavarujemo ponesrečenca pred nadaljnjimi poškodbami - nudimo prvo pomoč - zavarujemo ga pred vremenskimi vplivi - pošljemo po pomoč oziroma oddajamo signale (signal za pomoč 6 x v minuti s 10 sekundnimi razmaki; odgovor 3 x z 20 s razmaki; Y in N za helikopter
Bivak - načrtovan • Predvidevamo opremo in hrano že pred vzponom • Predvidimo ali poiščemo primeren kraj: udobje, zaščita, voda • Oprema: Izolacijsko ležišče, mrežo za spanje v steni, bivak vrečo, spalno vrečo, lopato za sneg, kuhalnik, posodo za hrano,… • Na izpostavljenih mestih je varovanje z vrvjo obvezno.
Bivak - nenačrtovan • Pred temo • Najnujnejša oprema vedno s sabo: bivak vreča, aluminijasta folija, sveča,… • Uporabimo vso opremo • Mesto: varno (izogibamo se strugam in grapam), nevetrovno • Suha obleka • Nadomeščanje energije • Kajenje (krči kapilare) in alkohol (širi kapilare) nista priporočljiva. • Če grozi podhladitev ne smemo zaspati • V primeru mraza ne delati sunkovitih gibov ampak se prepustiti telesu, ki bo z drhtenjem samo poskrbelo za primerno uravnavanje toplote. • Ogrevamo se med seboj.
PRIMERI NESREČ Iz knjige Pit Schubert: Nevarnosti v gorah
Pravilnost vremenske napovedi je 86% (kar ni 100%). Popoldanske nevihte in posledično ohladitve so v gorah zelo verjetne Dan pred nesrečo ob 21:00 “Po razpadu posameznih oblakov vremenske fronte najprej v glavnem sončno. Nato od zahoda povečana oblačnost in pojavljanje padavin. Isti dan ob 4:00 “Najprej sončno nato od zahoda ponovno povečanje oblačnosti ter plohe in nevihte” 4 ponesrečenci oblečeni v lahek puli in trenirke ter brez nahrbtnikov. Vremenski preobrat
Vremenski preobrati • Dan pred nesrečo ob 16:40 in 21:30 se je napoved glasila “Walls… Temperatura nič stopinj na višini 3500m; zmeren, v gorah tudi močan severozahodni veter.” • – 4 obnemogli in umrli
Če nas ujame slabo vreme • Ne obupujmo • Zgledujmo se po živalih – zariti se v globino (sneg) • Odprtina za zrak je nujna!
Obremenitev varoval • Točke za spust po vrvi so praviloma obremenjene 2 x telesna teža torej 1,5 kN • Varovanje od zgoraj je obremenjeno z 2kN
Koliko zdrži klin? • Vmesno varovanje je obremenjeno dvakrat toliko. Ocene so zgrešile od 50-300%. • 80% varoval v hribih ni varnih
SPUST po VRVI • Spuščanje brez zaščite • Spuščanje brez zaključka na koncu vrvi • Slabo sidrišče
PLEZALIŠČA Nepozorno varovanje (Gri-gri, raztresenost, kamenje, plezanje preko zadnjega varovanja,…)
POMNI !!! • Podučenost o nevarnostih v gorah in upoštevanje le tega, bistveno zmanjša možnost za nastanek nesreče! • Pridobljeno znanje je potrebno nenehno obnavljati in utrjevati. • Poleg vsega tega pa moramo imeti tudi nekaj sreče pri gorniškem udejstvovanju.
Priprava in izvedba ture, orientacija v steni, opisovanje vzponov Alpinistična šola 2007 9.10.2009
Priprava ture • Izbira cilja; glede na sposobnosti in telesno ter duševno pripravljenost • Zbiranje podatkov; dostop, stena, smer, opremljenost smeri, možni umiki, sestop… • Seznam opreme in hrane; • Časovna shema ture; • Ugoden termin; • Obvestilo o predvidenem vzponu
Izvedba ture • Ponoven pregled opreme • Dostop; hitrost, predhodno ogledovanje stene/smeri • Plezanje; - hitrost, varnost, počivanje - razsodnost v primeru težav • Sestop • Zaključek ture
Orientacija v steni • Predhodno seznanjenje s vzponom; Plezalni in alpinistični vodniki, ostale informacije • Dostop; Predvidevanje začetka in poteka smeri • V steni/smeri: Iskanje osnovnih značilnosti smeri, sledenje skici, klinom predhodnikov,…
Opis težavnosti stopenj UIAA • I – lahko majhne težave; roke uporabljamo le za zagotovitev ravnotežja • II – srednje težko, zmerne težave; zahteva se pravilo uporabe treh opor • III – težko, srednje težave; priporočjivo je vmesno varovanje, navpična mesta ali previsi zahtevajo moč v rokah • IV – Zelo težko, precejšnje težave; začetek resnejšega, zahtevnješega plezanja, potrebne so izkušnje, daljši odstavki zahtevajo več vmesnih klinov • V – izredno težko: naraste število vmesnih varovanj, za vzopne mora biti plezalec primerno telesno in duševno pripravljen ter tehnično izurjen • VI – skrajno težko, izredno velike težave: plezanje zahteva odlično telesno in duševno pripravo, Izpostavljenost velika, stojišča majhna, navadno se pleza le v dobrih razmerah • VII – XI poseben, resen, prilagodljiv trening
Ledne ocene • Za ocenjevanje težavnosti plezanja zaledenelih slapov uporabljamo oceno za tehnično težavnost in oceno za zahtevnost, ki pokaže celostno podobo vzpona. Pri tehnični težavnosti se ocenjuje le najtežji raztežaj. Na tretjo stopnjo se lahko doda znak +. • 1 - zelo lahko odstavki z nagibom 45°. Plezalni cepini še niso potrebni, saj zadošča navaden cepin • 2 - nagib do 60°, vendar le nekaj metrov, • 3 - nagib 60°, vmes tudi kratko strmo mesto (10 m 70° ali 2 m 90°), • 4 - nagib 65° do 75°, lahko tudi manj, vendar s strmim mestom (15 m 80° ali 5 m 90°), • 5 - nagib 75° do 85°, dobra stojišča, malo možnosti za poičitev v raztežaju, • 6 - strm (40 m 90°), naporen reztežaj brez možnosti počitka, • 7 - raztežaj z navpičnim ledom, tehnično zahtevnejši, s slabim varovanjem
Simboli za opisovanje vzponov • Služijo za risanje skic in po njih skušamo najti potek smeri • Primer: - Pripravniška smer, V / III-IV, 200 m, 3 h - Potrebna oprema: standardna alpinistična oprema • Dostop: Avto pustiš… po dolini… do grape… ki se konča pod steno. • Opis: Vstop 10 m levo od izrazitega kamina. Levo po platah in čez njih na raz ter po njem cel raztežaj. Pot previsi levo do majhne luske. Navzgor do zajede, ter po njej do sredine in nato desno ven, po platah na polico. Naprej čez previs v večji kamin, ki se zaključi v votlini. Iz votline desno čez previs in nato levo po rampi do žleba. Po žlebu do vrha stene, kjer te čaka možic.