SISTEM ANALIZE POŽARNE NEVARNOSTI IN UKREPOV

1. ZGRADBE IN POŽAR 1. DELGORENJERAZVOJ POŽARAPOŽARI V ZGRADBAHVPLIV POŽAROV NA RAZVOJ STAVBANALIZA POŽAROVOPREDELITEV POJMOV IN IZRAZOVMATERIALI IN POŽARKONSTRUKCIJA IN POŽAR doc. dr. Domen Kušaroktober 2012

2. SISTEM ANALIZE POŽARNE NEVARNOSTI IN UKREPOV TOPLOTA • POGOJI ZA GORENJE • Gorljiv material • Oksidacijsko sredstvo • Vir toplote oz. vžiga Segrevanje goriva Segrevanje zraka GORIVO ZRAK Gorenje spada (kemijsko) med oksidacijo. • GORENJE TRDNE SNOVI: • Neposredno (takojšnja oksidacija brez razpada, npr.: C, Mg, Al) • S spremembo agregatnega stanja (iz trdnega v tekoče in nato plinasto, npr.: parafin, sintetične smole • S pirolizo - termičnim razpadom snovi, pri katerem izhajajo gorljivi plini (večina trdnih snovi npr. les) Kot oksidacijsko sredstvo v večini primerov nastopa kisik iz zraka ( v zraku ga je 21 %) Oksidacija pri nizkih koncentracijah kisika (>3%) se imenuje tlenje. Plamen se pojavi pri koncentraciji kisika večji od 5%.

3. SISTEM ANALIZE POŽARNE NEVARNOSTI IN UKREPOV TOPLOTA • POGOJI ZA GORENJE • Gorljiv material • Oksidacijsko sredstvo • Vir toplote oz. vžiga Segrevanje goriva Segrevanje zraka GORIVO ZRAK Gorenje spada (kemijsko) med oksidacijo. GORENJE TEKOČIH SNOVI: Poteka v dveh fazah: - uparjanjem tekočine - gorenje hlapov s plamenom v plinski fazi Mešanica hlapov in zraka (kisika) gori, če je ta mejah vnetljivosti (med spodnjo in zgornjo) Kot oksidacijsko sredstvo v večini primerov nastopa kisik iz zraka ( v zraku ga je 21 %) Oksidacija pri nizkih koncentracijah kisika (>3%) se imenuje tlenje. Plamen se pojavi pri koncentraciji kisika večji od 5%.

4. SISTEM ANALIZE POŽARNE NEVARNOSTI IN UKREPOV TOPLOTA • POGOJI ZA GORENJE • Gorljiv material • Oksidacijsko sredstvo • Vir toplote oz. vžiga Segrevanje goriva Segrevanje zraka GORIVO ZRAK Gorenje spada (kemijsko) med oksidacijo. GORENJE PLINOV: Je enostavnejše in običajno bolj burno od gorenja trdnih in tekočih snovi. Pri številnih plinih lahko ob vžigu (in pravi koncentraciji) pride do eksplozije Kot oksidacijsko sredstvo v večini primerov nastopa kisik iz zraka ( v zraku ga je 21 %) Oksidacija pri nizkih koncentracijah kisika (>3%) se imenuje tlenje. Plamen se pojavi pri koncentraciji kisika večji od 5%.

5. SISTEM ANALIZE POŽARNE NEVARNOSTI IN UKREPOV GORENJE RAZVOJ POŽARA POŽARNI PRESKOK

6. SISTEM ANALIZE POŽARNE NEVARNOSTI IN UKREPOV TOPLOTA • POŽARNI PRESKOK • Požarni preskok (Flash over) nastane, ko se v zaprtem prostoru temperatura zraka oziroma dimnih plinov pod stropom dvigne na 500-600°C se zaradi povečanega toplotnega sevanja v zelo kratkem času vžgejo še vsi negoreči gorljivi materiali v prostoru. • Toplotno sevanje iz stropa na tla znaša okoli 15 do 20 kW/m2. Plameni zajamejo celoten prostor. Segrevanje goriva Segrevanje zraka GORIVO ZRAK

7. SISTEM ANALIZE POŽARNE NEVARNOSTI IN UKREPOV TOPLOTA • DEJAVNIKI KI VPLIVAJO NA INTENZIVNOST POŽARA • Požarna obremenitev (količina gorljivih snovi v prostoru). • Požarne lastnosti (vnetljivost, hitrost sproščanje toplote, temperatura vžiga…) materiala v prostoru. • Dovod kisika. • Površina gorljivih materialov. • Odvajanje toplote iz prostora. Segrevanje goriva Segrevanje zraka GORIVO ZRAK

8. SISTEM ANALIZE POŽARNE NEVARNOSTI IN UKREPOV TOPLOTA • PRODUKTI GORENJA • POPOLNO GORENJE (VELIKO KISIKA): • Toplota. • CO2 • H2O • Oksidi. • NEPOPOLNO GORENJE (PREMALO KISIKA): • Toplota. • CO2. • CO. • H2O. • Oksidi. • Plini. • Dim. • Saje. Segrevanje goriva Segrevanje zraka GORIVO ZRAK

9. SISTEM ANALIZE POŽARNE NEVARNOSTI IN UKREPOV TOPLOTA • ŠIRJENJE OGNJA • S plameni. • S prevajanjem (kondukcijo) toplote skozi material. • Z gibanjem vročega plina (konvekcijo). • S prenosom energije z elektromagnetnim valovanjem (sevanje). Segrevanje goriva Segrevanje zraka GORIVO ZRAK

10. SISTEM ANALIZE POŽARNE NEVARNOSTI IN UKREPOV • EKSPLOZIJA • “Hitro sproščanje plina, ki ima visok tlak, v okolico”

11. SISTEM ANALIZE POŽARNE NEVARNOSTI IN UKREPOV • EKSPLOZIJA • “Hitro sproščanje plina, ki ima visok tlak, v okolico”

12. SISTEM ANALIZE POŽARNE NEVARNOSTI IN UKREPOV

13. OPREDELITEV POJMOV POŽARNA ODPORNOSTje čas v katerem gradbeni elementi ali celotna zgradba v požaru obdržijo svoje osnovne funkcije. Požarno odpornost se določi na osnovi preizkusov (ZRMK, Požarni laboratorij…, preizkusi so standardizirani) oziroma računskih metod. Zaradi kompleksnosti požara je težko določiti točen čas, zato se predpisi gibajo na varni strani. POŽARNA ODPORNOSTje torej definirana kot čas od začetka segrevanja do trenutka, ko gradbeni element ne more več izpolnjevati svojih osnovnih nalog: R - NOSILNOSTI(steber, nosilec, stene stropi) - sposobnost gradbenega elementa, da med izpostavljenostjo požaru opravlja svojo nalogo – nosi predvideno obrementitev. I - IZOLATIVNOSTI(stene, stropi, tla, vrata, okna..) - sposobnost ločevalnega elementa gradbene konstrukcije, da preprečuje prekomeren prehod toplote. E - CELOVITOSTI- sposobnost ločevalnega elementa gradbene konstrukcije, da v primeru izpostavljenosti ognju z ene strani prepreči prehod plamenov in vročih plinov ali plamenov na drugi strani.

14. OPREDELITEV POJMOV Osnovno klasifikacijo proizvodov lahko razširimo z uporabo naslednjih simbolov: W - toplotna izolativnostkontrolirana na osnovi oddajanja toplotnega sevanja M - upoštevanje posebnega mehanskega delovanja C - vrata s samozapiralom S - elementi, ki preprečujejo ali omejujejo uhajanje dima (tesnost) P ali PH - funkcionalnost energetskega in/ali signalnega voda G – odpornost na požar saj K – sposobnost na požarno zaščito HOMOGEN PROIZVOD – gradbeni element, sestavljen iz enakega materiala z enakomerno sestavo in gostoto po vsem proizvodu NEHOMOGEN PROIZVOD – gradbeni element, ki se sestoji iz enega ali več sestavnih delov, bistvenih ali nebistvenih

15. ODZIV GRADBENIH PROIZVODOV NA OGENJ: EVROPSKA KLASIFIKACIJA (Ne zamenjavati z Nemško klasifikacijo!)

16. ODZIV GRADBENIH PROIZVODOV NA OGENJ: Elementi preizkusa gradbenih proizvodov glede odziva na ogenj Oznake:

17. Okvirne vrednosti odpornosti nekaterih konstrukcij proti ognju: ZAHTEVE GLEDE POŽARNE ODPORNOSTI KONSTRUKCIJ

18. ZAŠČITA ARMIRANEGA BETONA - Zaščita armature z dovolj debelim slojem betona. ZAHTEVE GLEDE POŽARNE ODPORNOSTI ARMIRANOBETONSKIH KONSTRUKCIJ

19. LESENE KONSTRUKCIJE • Hitrost pooglenevanja - mehak les (smreka, jelka, bor) – 0,7-0,8 mm/min, • - trd les (hrast, kostanj, javor) – 0,5 mm/min. • Požarna odpornost med 20 in 70 minutami. • Med gorenjem nastaja zaščitna plast, ki ščiti notranjost. • Pri 100°C se natezna trdnost v smeri vlaken zniža za 10%, upogibna trdnost za 30 %, tlačna trdnost v smeri vlaken za 50% in modul elastičnosti od 30-50%. ZAHTEVE GLEDE POŽARNE ODPORNOSTI LESENIH KONSTRUKCIJ ZAŠČITA LESENIH KONSTRUKCIJ • Obloge (mavčno-kartonske). • Premazi (površinski, globinska zaščita). • Predimenzioniranje. • Gašenje.