Raznolikost podnebja v gorah glede na geografsko širino

1. Raznolikost podnebja v gorah glede na geografsko širino Vanja Kovač

2. Splošne značilnosti podnebja v gorah • Višinski pasovi se spreminjajo z višino podobno, kot se podnebni tipi v nižinah spreminjajo z geografsko širino, le na precej manjših razdaljah. • Gorska podnebja spominjajo na zmerno hladno, subpolarno in polarno podnebje. • Bližje ekvatorja je gora in višja kot je, več tipov podnebja se izmenja • Padavine so močnejše na enem pobočju in šibkejše na drugem, za gorami se pogosto nahaja puščava • Nadmorska višina, na kateri padavine dosežejo maksimum, se z geografsko širino viša (padavine večinoma zaradi prisilnega dviga namesto konvekcije)

3. Odvisnost od geografske širine • Spreminjanje količine sončnega obsevanja proti poloma na poletni solsticij: Mount Kenya (ekvator): 12 ur, 7 minut Mount Everest (28ON): 13 ur, 53 minut Matterhorn (41ON): 15 ur, 45 minut Mount McKinley (63ON): 20 ur, 19 minut (Pozimi je količina obsevanja na ekvatorju podobna, proti polu pa drastično pade, kar ima za posledico majhno oziroma veliko letno nihanje temperature) • Vetrovi so najmočnejši v srednjih širinah

4. Odvisnost od geografske širine – padavine, temperatura • Gore ob ekvatorju dobijo padavine dnevno (Kilimandžaro) • Na cca. 30ON/S je padavin malo (Atlas) • Še bolj proti poloma je padavin spet več (Alpe) • Polarne gore so vse leto sušne in mrzle • Na ekvatorju so dnevna temperaturna nihanja močna (na višini 2850 m 11OC), letna pa neizrazita (1OC), na zmernih širinah pa je letno nihanje veliko bolj očitno in dnevno nekoliko manj. • Podnebje posameznega gorovja pa je še vedno zelo odvisno od podnebja okolice – predvsem kar se tiče letnega nihanja padavin in temperature

6. Andi

7. Andi (ekvatorialni) • Gozdna meja (približno sovpada z izotermo 10OC v najtoplejšem mesecu): 3000 m • Snežna meja (meja trajnega snega): med 5000 in 5500 m, ponekod tudi nad 6000 m • Največ padavin med 900 in 1600 m • Podnebni tipi: 0 – 1000 m: vroči pas (deževni gozd) 1000 – 2000 m: zmerno topli pas (višinski tropski gozd) 2000 – 3000 m: hladni pas (savana) 3000 – 4000 m: mrzli pas (gorski pašniki) nad 4000 m: pas tundre (gorski pašniki)

9. Himalaja

10. Himalaja • Gozdna meja: med 3500 in 4000 m • Snežna meja: med 5500 in 6000 m • Največ padavin na višini 2000 m • Podnebni tipi (rastje): pod 2000 m: tropski suhi listopadni gozd in tropski zimzeleni listopadni gozd 2000 – 3000 m: tropski zimzeleni višinski gozd 3000 – 4000 m: slečev, iglasti in oblačni gozd okrog 4000 m: subalpinski brezov gozd 4000 – 5000 m: alpinska grmišča in travniki 5000 – snežna meja: alpinska stepa

11. Alpe

12. Alpe • Gozdna meja: med 1500 in 2000 m • Snežna meja: med 2500 in 3000 m • Največ padavin med 2000 in 2500 m • Podnebni pasovi (v Sloveniji): do 500 m: nižinski pas (hrast) 500 – 1600 m: montanski pas (bukev, smreka) 1600 – 2000 m: subalpinski pas (ruševje z macesnom) 2000 – 2500 m: alpinski pas (gorski travniki) nad 2500 m: nivalni pas

14. Skalno gorovje

15. Skalno gorovje (bližje polu) • Gozdna meja: tik ob morju • Snežna meja: se vedno bolj bliža morju, kolikor severneje gremo • Podnebni pasovi: alpinski pas nivalni pas

16. Odvisnost višine gozdne meje od geografske širine

19. Hvala za pozornost!