1 / 38

RELATIVNA ŠTEVILA

RELATIVNA ŠTEVILA. VRSTE RELATIVNIH ŠTEVIL:. I. Strukture ali razčlenitvena števila. II. Statistični koeficienti. III. Indeksi. I k/o = 100 Y k / Y o. I. STRUKTURE ALI RAZČLENITVENA ŠTEVILA. ENORAZSEŽNE STRUKTURE RAZČLENITVENA ŠTEVILA. DVO(VEČ)RAZSEŽNE STRUKTURE.

garren
Download Presentation

RELATIVNA ŠTEVILA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. RELATIVNA ŠTEVILA

  2. VRSTE RELATIVNIH ŠTEVIL: I. Strukture ali razčlenitvena števila II. Statistični koeficienti III. Indeksi Ik/o = 100 Yk / Yo

  3. I. STRUKTURE ALI RAZČLENITVENA ŠTEVILA ENORAZSEŽNE STRUKTURE RAZČLENITVENA ŠTEVILA DVO(VEČ)RAZSEŽNE STRUKTURE Razčlenitev po eni spremenljivki (npr. po spolu ALI po načinu bivanja med študijem) Hkratna razčlenitev po dveh (več) spremenljivkah (npr. po spolu IN po načinu bivanja med študijem)

  4. ENORAZSEŽNE STRUKTURE RAZČLENITVENA ŠTEVILA

  5. GRAFIČNO PRIKAZOVANJE A) Stolpci z enako širino PRIMER: Sestava števila podjetij, zaposlenih in vrednosti prometa v trgovini na drobno v RS leta 1993 po vrstah dejavnosti 4 K KAJ KJE KDAJ KAKO

  6. B) Strukturni krog oziroma če želimo uporabiti polkrog

  7. α 0

  8. C) Hkratni prikaz sestave in velikosti dveh pojavov

  9. II. npr. pri izračunu povprečne porabe bencina našega avtomobila na 100 prevoženih kilometrov

  10. S kolikšno dolžino slovenske morske obale “razpolaga” prebivalec Slovenije? Dolžina obale Dolžina obale na prebivalca = = Število prebivalcev 46.6 km 46600 m = = = 1962606 preb. 1962606 preb. = 0.024 m na prebivalca = = 2.4 cm na prebivalca

  11. POSEBNOSTI PRI IZRAČUNAVANJU STATISTIČNIH KOEFICIENTOV A

  12. Število prebivalcev x 1 Št. preb. na km2 = Površina v km2 1991 103 preb. x 1 = 98.2 preb. na 1 km2 površine KSLO = = 0.0982 20273 km2

  13. B

  14. Vrednost izvoza Pokritost uvoza z izvozom = Vrednost uvoza 8599 106 USD KVP = = x 1 = 0.919 0.919 9358 106 USD 8599 Ex = 100 KVP x 100 = 91.9 = 9358

  15. C

  16. 3 MOŽNOSTI a

  17. b

  18. c

  19. GRAFIČNO PRIKAZOVANJE STATISTIČNIH KOEFICIENTOV 1. a. Število prebivalcev na km2 nekaterih držav konec leta 2003

  20. 2. 400 X = 41526 X – Površina v km2 Y – Št. prebivalcev v 103 300 K – Št. preb. na km2 K 200 Y = 15517 X = 20273 X = 83859 100 Y = 1991 Y = 8106 SLOVE NIJA NIZOZEMSKA AVSTRIJA

  21. RECIPROČNI STATISTIČNI KOEFICIENTI

  22. Primer za recipročni koeficient • Recimo, da primerjamo število dijakov in število učiteljev na neki šoli… • Podatka lahko primerjamo na 2 načina: 1. Število učencev delimo s številom učiteljev: dobimo koliko v povprečju pride dijakov na enega učitelja 2. Število učiteljev delimo s številom dijakov: dobimo koliko v povprečju pride učiteljev na npr. 100 dijakov • Oba koeficienta sta možna in sta si recipročna • Iz enega lahko dobimo drugega (če je izravnalna številka v obeh primerih enaka) s potenciranjem enega koeficienta na minus 1 KR=1/K

  23. III. INDEKSI

  24. Podatka morata biti istovrstna, drugače njuna primerjava ni smiselna! • osnovni obrazec, ki definira indeks: • Yk- podatek, ki ga primerjamo • Y0 - podatek, ki je izbran za bazo ali osnovi primerjave • Ik/0 - indeks za vrednost k - tega primerjanega podatka Primerjamo podatka z istimi merskimi enotami, zato so indeksi NEIMENOVANA števila.

  25. ODNOS MED PRIMERJANIMA PODATKOMA - primerjani podatek je večji od osnove (baze) primerjave - primerjani podatek jemanjšiod osnove (baze) primerjave - primerjana podatka staenaka Indekse pri izračunavanju zaokrožujemo na CELA ŠTEVILA! Če je primerjani podatek zelo majhen v primerjavi s primerjalnim, ga izračunamo na eno decimalko. Na več decimalk jih ne računamo, da ne izgubijo svoje temeljne lastnosti - NAZORNOSTI PRIMERJAVE

  26. MOŽNE RAZLAGE INDEKSOV A Kolikokrat je primerjani podatek različen od primerjalnega? Odgovor: (V Švici je GNP 3.79 krat večji od tega v Sloveniji) B Za koliko odstotkov je primerjani podatek različen od primerjalnega? Odgovor: (Na Madžarskem je GNP za (47 – 100=-53) 53 odstotkov manjši (-) od tega v Sloveniji) C Za kolikokrat je primerjani podatek različen od primerjalnega? Odgovor: (V Italiji je GNP za 0.99 krat večji od tega v Sloveniji)

  27. Primer razlage • Indeks 115 lahko razložimo: • Pojav se je povečal 1,15-krat • Pojav se je povečal za 15% (na 115%) ali • Pojav se je povečal za 0,15-krat • Indeks 90 lahko razložimo: • Pojav se je zmanjšal 0,9-krat • Pojav se je zmanjšal za 10% (na 90%) • Pojav se je zmanjšal za 0,1-krat

  28. KAZALCI DINAMIKE POJAVOV VERIŽNA RAZLIKA

  29. KAZALCI DINAMIKE POJAVOV KOEFICIENT DINAMIKE (KOEFICIENT RASTI)

  30. VERIŽNI INDEKS + - =

  31. STOPNJA RASTI

  32. Razlika in relativna razlika

  33. Razlika in relativna razlika • Razlika: mleko z 3,2% m. m. ima za 1,6 odstotne točke več m. m. kot mleko z 1,6% m.m. • S primerjavo dveh neimenovanih relativnih števil ugotovljeno razliko izrazimo v točkah (odstotnih, indeksnih). • Razlika pri koeficientih pa se večinoma izrazi v isti merski enoti kot primerjana koeficienta. • Relativna razlika: mleko z 3,2% m. m. ima za 100% več m. m. kot mleko z 1,6% m.m.

More Related