Evaluacija Programa razvoja podeželja 2007-13 - ocenjevanje prispevka PRP k ohranjanju narave

1. Evaluacija Programa razvoja podeželja 2007-13- ocenjevanje prispevka PRP k ohranjanju narave Andrej Bibič

2. Namen financiranja ukrepov Uredbe ES (1698/2005 in z njo povezane uredbe), ki določajo uporabo sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (iz njega se financira PRP), določa tri cilje: …. • (b) izboljšanje okolja in pokrajine s podporo za upravljanje z zemljišči; …

3. Namen glede na slovenski Nacionalni strateški načrt • V okviru 2. osi se bosta izvajala ukrepa kmetijsko okoljska plačila in območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje, ki bosta posredno zasledovala tudi cilje, povezane z območji Natura 2000, Okvirno vodno direktivo (2000/60/EGS) in blaženjem podnebnih sprememb. • Na večini kmetijskih površin, ki se nahajajo v območjih Natura 2000, bo ohranjanje ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov zagotovljeno preko trajne obdelanosti teh površin, kar bo dodatno stimulirano v sklopu izvajanja ukrepa območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje. Ohranjanje biotske raznovrstnosti in doseganje ciljev Natura 2000 bo potekalo tudi preko specifično usmerjenih kmetijsko okoljskih podukrepov.

4. Pomen evaluacije Izvajanje ukrepov v okviru Skupne kmetijske politike in Programa razvoja podeželja (PRP) kot njenega sestavnega dela poteka za obdobje sedmih let. PRP smo v Sloveniji pripravljali že dvakrat in ga bomo še nekajkrat. Z izvajanjem PRP želimo doseči namen oz. podrobnejše cilje. Doseganje večine ciljev je zahtevno in zato se zelo težko doseže v celoti.

5. Pomen evaluacije Evaluacija izvajanja programa je zato izjemnega pomena za pripravo še bolj uspešnih in učinkovitih ukrepov v nadaljnjem procesu. Dobra evaluacija ima potencial, da se deležniki, ki imajo sicer zelo različne interese glede PRP, strinjajo, kakšno je trenutno stanje. Drugače je lahko proces priprave novega PRP tako obremenjen z nestrinjanjem glede stanja, da je zelo težko postaviti boljše podrobne cilje in bolj učinkovite ukrepe.

6. Merjenje doseženega Izboljšanje okolja se ugotavlja s spremljanjem stanja v okolju. Ukrepi se oblikujejo za spreminjanje stanja v okolju. Program ukrepov (v tem primeru PRP) mora vsebovati takšne ukrepe, ki lahko vplivajona stanje v okolju, če naj prispeva k spremenjenemu stanju (v primeru PRP k njegovemu izboljšanju). Na spremenjeno stanje v okolju lahko vplivajo tudi drugi dejavniki, na katere program ukrepov nima vpliva.

7. Postavljanje ciljev Za izboljšanje stanja okolja se postavlja ciljestanja v okolju. Primer: a) do leta XX povečanje št. gnezdečih koscev na XX parov, da se zagotovi ugodno stanje ohranjenosti te vrste ptice b) do leta XX zmanjšanje vsebnosti pesticida XY na vrednost Z Ukrepi, ki lahko prispevajo k doseganju tega cilja, morajo biti oblikovani tako, da imajo potencial vplivati na relevantni del stanja v okolju. Primer: - ukrep, ki zagotavlja ohranjanje ekstenzivno obdelovanih travnikov (samo v takih lahko kosec gnezdi), mora imeti ustrezne pogoje in na ciljno leto mora biti dovolj velik delež površin vključen v ta ukrepom.

8. Postavljanje ciljev Konkretno: • za kosca na Cerkniškem jezeru se zagotovi do leta 2013 300 ha v ustreznih kmetijsko okoljskih ukrepih (VTR ali HAB ali ETA) Ta obseg ukrepa je bil postavljen v vladnem programu (Operativni program – program upravljanja območij Natura 2000)

9. Merjenje ciljev Za ugotavljanje ali so bili zastavljeni cilji izboljšanja okolja doseženi, je tako treba: • izmeriti cilje stanja v okolju/naravi (št. gnezdečih koscev na tem območju) • izmeriti cilje stanja ukrepa v naravi (št. ha v ustreznih kmetijsko okoljskih ukrepih na tem območju) Če je razhajanje med stanjem ukrepa v naravi in ciljnim stanjem tega ukrepa zelo veliko, je nemogoče ugotavljati prispevek ukrepa k drugačnemu stanju v naravi (boljšemu ali slabšemu).

10. Merjenje doseženih ciljev Če je stanje ukrepa blizu ciljnemu stanju tega ukrepa (ali ga je celo preseglo), je smiselno ugotavljati prispevek ukrepa k drugačnemu stanju v naravi (boljšemu ali slabšemu). Podatek o trendih lahko olajša ugotavljanje (interpretacijo) prispevka ukrepa k stanju v naravi. V vsakem primeru je za ugotavljanje prispevka PRP k stanju okolja treba vedeti stanje relevantnega ukrepa v naravi (ne izpeljanega posredno preko finančnega toka plačil) in njegov trend.

11. Pripomoček za merjenje ciljev - kazalci Zahtevno (in pogosto nepregledno) je spremljati stanje vsakega elementa (npr. populacija živali, vrednost vsebnosti pesticida), ki je predmet ukrepanja. Nepregledno je spremljanje stanja vsakega ukrepa na vsakem relevantnem območju. Pripomoček je zato postavitev ustreznih kazalcev. Nadalje je pomembna določitev ustrezne ciljne vrednosti vsakega kazalca, ter podatki, ki so osnova za določitev ciljne vrednosti.

12. Primer kazalca Postavitev ustreznega kazalca - površine znotraj območij Natura 2000, na katerih se izvaja ukrep OMD – smiseln, ker je zaraščanje razlog za slabšanje stanja ohranjenosti travniških vrst. Določitev ustrezne ciljne vrednosti – običajno na osnovi izhodiščnega stanja + ambicioznost (= potreba, da se doseže ciljno stanje v naravi – težave za izvajanje ukrepa). Primer: za zagotavljanje ugodnega stanja ohranjenosti travniških vrst bi bilo treba zagotoviti obdelanost na dodatnih 8.500 ha površin, vendar na teh območjih ni dovolj perspektivnih kmetov. Ambicioznost sega do odprave zaraščenosti 1.500 ha (Splošni cilji in indikatorji, str. 129 v PRP) oz. povečave obdelanost na skupaj +2.700 ha(Preglednica 42 v PRP).

13. Postavljanje zaključnih ugotovitev Na osnovi ugotovljenih podatkov. Kako v primeru, ko so si logično povezani podatki nasprotujoči?

14. Postavljanje zaključnih ugotovitev Površina na kateri se izvaja ukrep OMD znotraj območij Natura 2000: PRP - Pričakovan vpliv izvajanja ukrepov PRP 2007-2013 + 2.700 ha Izhodiščna vrednost 2006 81.300 ha Podatki iz evaluacije: 2007 2008 2009 94.759 ha 95.103 ha 93.336 ha Obseg zaraščenih površin na Naturi 2000 (cilj zmanjšanje za 1.500 ha): - v evaluacijo je treba podatke še vključiti. Obseg zaraščenih površin v Sloveniji 22.230 ha (13.8% več kot leta 2005).

15. Postavljanje zaključnih ugotovitev Podatki, ki so osnova za določitev ciljne vrednosti – v letu 2006 ca. 81.300 ha, v naslednjem letu se je obdelalo 13.500 ha več. Dobrodošla bi bila razlaga, ali se je dejansko stanje obdelanosti v naravi spremenilo ali spremembe pri evidenci, iz katere izvirajo podatki za določitev ciljne vrednosti?

16. Postavljanje zaključnih ugotovitev Ugotovitev v evaluaciji pravi, da so Natura ukrepi zastavljeni tako, da lahko prinašajo rezultat. Ali prinašajo rezultat glede na stanje ukrepa v naravi? Ali prinašajo rezultat glede na stanje v naravi?

17. Uporabnost evaluacije Dobra evaluacija lahko pomembno izboljša proces priprave novega PRP (in tudi dela drugih instrumentov SKP in posebnih slovenskih instrumentov). Ambicija – v procesu priprave novega PRP vsi deležniki pričnejo s strinjanjem glede stanja ukrepov in njihovega prispevka k ciljem, zato se razprave za pripravo novih podrobnih ciljev in ukrepov usmerijo izključno v to, kako bolj učinkovito doseči namen.