1 / 18

INSTRUMENTALNA GLASBA BAROKA DO 1700

INSTRUMENTALNA GLASBA BAROKA DO 1700. U V O D ITALIJA, NEMČIJA FRANCIJA. VPLIVI NA RAZVOJ INSTRUM. GLASBE. POJAV OPERE KONTRASTI POLIFONIJE IN MONODIJE AKORDIČNA SPREMLJAVA, CONTINUO RAZVOJ INŠTRUMENTOV UVAJANJE VEČJIH IN MANJŠIH INSTRUMENTALNI DELOV SAMOSTOJNI KOMORNI SESTAVI DO ORKESTRA.

hateya
Download Presentation

INSTRUMENTALNA GLASBA BAROKA DO 1700

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. INSTRUMENTALNA GLASBA BAROKA DO 1700 U V O D ITALIJA, NEMČIJA FRANCIJA

  2. VPLIVI NA RAZVOJ INSTRUM. GLASBE • POJAV OPERE • KONTRASTI POLIFONIJE IN MONODIJE • AKORDIČNA SPREMLJAVA, CONTINUO • RAZVOJ INŠTRUMENTOV • UVAJANJE VEČJIH IN MANJŠIH INSTRUMENTALNI DELOV • SAMOSTOJNI KOMORNI SESTAVI DO ORKESTRA

  3. GLASBA ZA ORGLE, ČEMBALO, VIOLINO, INSTR. SESTAVI • VPLIV NA RAZVOJ • KONTRASTNI POJAVI • MONODIJA – VOKALNA GLASBA • HOMOFONIJA - POLIFONIJA • POLIFONIJA • ZAŽIVI Z INSTRUM. IZVAJANJEM • VRHUNEC J. S. BACH

  4. GLASBA ZA ORGLE, ČEMBALO, VIOLINO, INSTR. SESTAVI • MONODIJA • UČINKOVITA UGLASBITEV DRAMSKIH IN LIRIČNIH BESEDIL • IZRAZ V INŠTRUM. GLASBI • NOVE OBLIKE IN VSEBINE • POJEM VOKALNEGA SOLISTA • SUBJEKTIVNOST OB AKORD. SPREMLJ. • VPLIV NA RAZVOJ INSTRUM. SOLISTA

  5. RAZVOJ INSTRUMENTALNE GLASBE • POSLEDICA VOKALNE GLASBE • SOLISTIČNE VIRTUOZNOSTI • KONCERTNO NAČELO • NEODVISNOST GLASOV • IMPROVIZACIJA • OKRAŠEVANJE • MONUMENTALNOST

  6. ZNAČILNOSTI INSTRUM. GLASBE • POLIFONIJA IN HOMOFONIJA – SKLADNOST NOVE KVALITETE • POLIFONIJA DA HOMOFONIJI TEMATSKO GRADNJO SKLADBE • HOMOFONIJA PRINESE • HARMONSKO ČLENITEV GLASBE • TONALNI PLAN • TEMATSKO IZRAZITOST

  7. ZNAČILNOSTI INSTRUM. GLASBE • IMPROVIZACIJA • SVOBODNA OBDELAVA PREDLOŽENE PARTITURE • CONTINUO • IZVAJANJE AKORDOV NA TEMELJU GENERALBASA • IZVAJANJE PREHODNIH TONOV, FIGUR, OKRASKOV.. • IMPROVIZACIJA

  8. ZNAČILNOSTI INSTRUM. GLASBE • DIMINUIRANJE • DO NAJMANJŠIH VARIANT • POČASNI STAVKI • FRESCOBALDI – SVOBODNO ZAPOREDJE DELOV SKLADBE • VARIIRANJE “AD LIBITUM” • SVOBODNA IZBIRA IZVAJANJA

  9. GIROLAMO FRESCOBALDI 1583–1643 • ORGANIST IN PEVEC AKADEMIJE S. CECILIJA IN ORGANIST PRI SV. PETRU V RIMU • IMPROVIZATOR, UČITELJ ORGEL, ČEMBALA • IZPOPOLNIL TEHNIKO IGRANJA ORGEL • UVEDEL “VEZANI” TEMPO RUBATO – pri interpretaciji ima prednost AFEKT

  10. GIROLAMO FRESCOBALDI • MOJSTER KONTRAPUNKTA, “IT. BACH” • VPLIV NA FROBERGERJA • TOKATA • KRATKA PREDIGRA S KORALOM ALI BREZ • DALJŠA SAMOSTOJNA VEČDELNA SKL. • AFEKTNO IZRAZNA, KONTRASTI • CANZONA • FIGURALNA, ENA TEMA, VARIACIJSKA • VODI K VEČSTAVČNI SONATI • NI VEČ VOKALNIH VPLIVOV

  11. GIROLAMO FRESCOBALDI • KANCONA ------VEČSTAVČNA SONATA • Figuralni del – allegro sonatne oblike • počasni, homofoni – adagio • Vpliv na razvoj štiristavčne SONATE DA CHIESA • RICERCAR – razvije iz ene teme

  12. PREDHODNICE FUGE • Imitacijske oblike • RICERCAR – instrumentalna verzija MOTETA, politematika, improvizacija • KANCONA – iz chansona, večstavčnost • FANTAZIJA – kontrapunktična oblika, improvizacija, vpliv več oblik • CAPRICCIO – ljudska tematika • TOCCATA - improvizacija

  13. S U I T A (partita) • ZGODOVINSKI RAZVOJ • VRSTA PLESNIH STAVKOV ISTE TONALITETE • Ples (pred) – poples, dvodelnost kot izhodišče plesne suite in večstavč. instr. gl. • ZDRUŽEVANJE V VENČKE • V 16. ST. SKLADBA ZA LUTNJO • PAVANA – GAGLIARDA • COURANTE - ALLEMANDE

  14. S U I T A (partita) Od 1620: pavana – gagliarda – allemande – courante Od 1640: allemande – courante – sarabanda – gigue Načelo raznolikosti gibanja pri enotni tematiki – Bachova suita za instr. s tipkami Drugi ples lahko ritmično spremenjena melodija prvega stavka • Uvodni stavki: preludij, uvertura

  15. ANGLIJA - VIRGINALISTI • Virginal – vrsta čembala • Zbirke plesnih skladb – virginalske knjige • WILLIAM BYRD - • Priredbe duhovnih del, • fantazije, • preludiji, • ljudske pesmi, • variacijske skladbe

  16. FRANCIJA - KLAVECINISTI • Vpliv lutnjarskih mojstrov – slog lutnje • Stavki za lutnjo – težnja k SUITI • Programski značaj • Vpliv baleta • Izoblikovanje suitnega reda • François COUPERIN (1668-1733) • Skladatelj tipa franc. SUIT in KOMORNE GLASBE • Načelo suite prenesel v glasbo za instr. s tipkami • Nove tehnike igranja, programska dela • Učbenik za čembalo

  17. S U I T A • NEOBVEZNI STAVKI • GAVOTA, MENUET, BOURRÉE, AIR… • J. FROBERGER (1616–1667) • OČE NEMŠKE SUITE ZA INSTR. S TIPKAMI • DVORNI ORGANIST NA DUNAJU • UČENEC FRESCOBALDIJA • UTEMELJIL SUITO S 4 STAVKI • POVEZUJE IT., ANG., FR. VPLIVE

  18. SUITA – NEMČIJA - FROBERGER • NEMČIJA • Stavki – variacijsko načelo • Združevanje stavkov • Motivične povezave med stavki • Programska dela • Variacije • Jasna ločnica med glasbo za ORGLE in drugimi INSTRUM. S TIPKAMI

More Related