540 likes | 910 Views
PREKOMERNA TELESNA TEŽA,DEBELOST - PROCES SPREMINJANJA. Prim. Jana Govc Eržen. Debelost. Je kronična presnovna bolezen (WHO – 1997) Nesorazmerje med vnosom in porabo energije Debelost je stanje Kompleksno Pogojeno z več dejavniki
E N D
PREKOMERNA TELESNA TEŽA,DEBELOST - PROCES SPREMINJANJA Prim. Jana Govc Eržen
Debelost • Je kronična presnovna bolezen (WHO – 1997) • Nesorazmerje med vnosom in porabo energije • Debelost je stanje • Kompleksno • Pogojeno z več dejavniki • Presežek telesne maščobe vodi osebo v stanje večje zdravstvene ogroženosti
Debelost - etiologija • Vedenjski dejavniki • Okoljski dejavniki • Biološki dejavniki • Drugi dejavniki
Vedenjski dejavniki • Vedenja povezana s prevelikim vnosom kalorij v telo • Vedenja povezana s premajhno porabo kalorij • Stres
Okoljski dejavniki • Vplivi bivalnega okolja • Vplivi delovnega okolja
Genetski dejavniki • Vpliv na bazalni metabolizem • Vpliv na razporeditev maščobnega tkiva
Drugi dejavniki • Nekatere endokrine bolezni • Nekatera zdravila: kortikosteroidi, antidepresivi, antiepileptiki, kontraceptivi, nekateri antihipertenzivi • Socio – ekonomski dejavniki
Definicija prekomerne telesne teže in debelosti – ITM (Queteletov indeks) • Prekomerna telesna teža je opredeljena z indeksom telesne mase (kg/m2) (ITM) • BMI 25 – 29,9 je definiran kot prekomerna prehranjnost • BMI ≥ 30 je definiran kot debelost Vir: International Obesity Task Force, WHO, 1997
Razširjenost debelosti v svetu in Sloveniji • V razvitem svetu je 50% prekomerno prehranjenih odraslih in 25% debelih • *ZDA : 61 % prekomerno prehranjenih in debelih, 20,9% ITM >30 • **Slovenija: 40% prekomerno prehranjenih, 15% debelih *NHANES, National Health and Nutrition Examination Survey, 1999 **Tvegana vedenja povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije, Zaletel-Kragelj L. Fras Z. Maučec-Zakotnik J. 2004.
NHANES III Age-Adjusted Prevalence ofHypertension* According to Body Mass Index Source: Brown C., et al. Body Mass Index and the Prevalence of Risk Factors for Cardiovascular Disease (submitted for publication). National Health and Nutrition Examination Survey (NHANES III, 1988 – 1994)
Srčno žilna obolenja Diabetes tip 2 Hipertenzija CVI Nekatera rakava obolenja (endometrij,dojka, prostata,kolon) Dislipidemija Obolenja žolčnika Apnea med spanjem ↓ fertilnosti Osteoartritis ↑ mortalitete vseh vzrokov Socialna stigmatizacija Diskriminacija Motnje čustvovanja Zapleti zaradi debelosti
Obravnava debelostiv ambulanti • Ugotavljanje stanja • Stopnja prekomerne prehranjenosti/debelosti (BMI, obseg trebuha) • Stopnja celotnega statusa ogroženosti, ocena dejavnikov tveganja
ŽENSKI TIP DEBELOSTI MOŠKI TIP DEBELOSTI Vrste debelosti
Ugotavljanje ogroženosti za SŽBzaradi trebušne debelosti • OBSEG TREBUHA v cm: • ogroženi: > 94 cm,> 80 cm • zelo ogroženi:>102 cm,> 88 cm
BMI, obseg pasu in ogroženost za nastanek bolezni (DM tip 2, hipertenzija, SŽB) Vir: WHO. Obesity: preventing and menaging the global epidemic. WHO/NUT/1998.
Stopnja prehranjenosti (BMI) Abdominalna debelost (obseg pasu) KNB: SŽB DM tip2 Apnea v spanju Osteoartritis Žolčni kamni Stresna inkontinenca Drugi dejavniki tveganja: Telesna nedejavnost ↑S-TGC Prisotnost DT za SŽB: Kajenje Hipertenzija ↑ LDL ↓ HDL ↑ KS na tešče Družinska obremenjenost za SŽB Dejavniki, ki jih ocenimo pri bolniku Vir: http://www.nhlbi.gov/guidelines/obesity/ob_home.htm.
Zdravljenje debelosti - algoritem Bolnik Ali kdaj BMI≥25? Ne Da BMI izmerjen v zadnjih 2 letih? Izmeri TV, TM, BMI, obseg pasu. BMI≥25, obseg pasu ≥: Ž > 89 cm, M > 102 cm Da Ne Vir: http://www.nhlbi.gov/guidelines/obesity/ob_home.htm.
BMI≥30 ali BMI 25-29,9 ali obseg pasu ↑ ali 2> DT BMI≥25, obseg pasu ≥: Ž > 89 cm, M > 102 cm Oceni DT za SŽB in SB Da Ali bolnik želi shujšati? Da Zdravnik in bolnik določita cilje in strategijo obravnave debelosti in kontrole DT Napredek, cilji doseženi? Da Priporočamo vzdrževanje: Dieta, vedenjska terapija, Telesna aktivnost Ne Oceni razloge
Priporočila za zmanjševanje telesne teže pri odraslih • Cilji: • Izguba telesne teže za 10% • 0,5 – 1 kg / teden v 6 mesecih • Načrtovanje nadaljnjih ukrepov za hujšanje, če je potrebno
Priporočila za zmanjševanje telesne teže pri odraslih • Prehranska priporočila • Telesna dejavnost • Vedenjska terapija
Prehranska priporočila 1/4 • Spodbujati uživanje manj kalorične hrane • Zmanjšati uživanje maščob • Zmanjšanje uživanja maščob in ogljikovih hidratov izboljša redukcijo kalorij • Zagotoviti zmanjšanje vnosa kalorij za 500 – 1000 kcal / dan, da zagotovimo hujšanje 0,5 – 1 kg / teden
Prehranska priporočila 2/4 Nasičene m.k.: rdeče meso, mleko; polinenasičene m.k.: koruzno, sončično, sojino olje,ribe; mononenasičene m.k.:olivno, arašidovo olje;
Prehranska priporočila – bolniki s povišanimi vrednostmi hol v krvi 4/4 • Nasičene m.k.< 7 % dnevnega vnosa • Holesterol < 200 mg dnevnega vnosa • Ostala priporočila ostanejo enaka
Formula za izračun porabe energije v mirovanju • Odrasli moški (REE = resting energy expenditure) REE = 66,47 + 13.75 (teža, kg) + 5 (višina, cm) – 6,78 (leta) • Odrasle ženske (REE = resting energy expenditure) REE = 655,1 + 9,65 (teža, kg) + 1,84 (višina, cm) – 4,68 (leta) Vir: United States Department of Agriculture, Center for Nutrition Policy and Promotion, 2005
Formula za izračun dnevne potrebe po kalorijah (Total Daily Calorie Needs) • Poraba energije v mirovanju • Poraba energije pri telesni aktivnosti Poraba energije v mirovanju x faktor aktivnosti = Dnevna potreba po kalorijah Faktor aktivnosti: Lažja tel. aktivnost: Ž:1,5; M: 1,6 Večja telesna aktivnost: Ž: 1,6; M:1,7
Formula za izračun dnevne energijske potrebe (MJ) • ITT(kg) x E(MJ/kg) x (100-odbitek na starost(%)) 100 ITT (kg) – idealna telesna teža (tabela) E (MJ/kg) - je energijska potreba na kilogram, odvisna od dela, ki ga opravljamo MJ (mega joul) – merska enota za energijo 1 MJ=1000 kJ = 250 kcal 1 kcal = 4,1 kJ
Determine Calorie NeedsEstimated Energy Requirements* for males *From the National Academy of Sciences, Institute of Medicine Dietary Reference Intakes Macronutrient Report
Izberi ustrezen jedilnik! • 1200 kcal (5,0 MJ) • 1600 kcal (6,7 MJ) • 1800 kcal (7,5 MJ) • Sestavljamo jedilnik s pomočjo tabel za zamenjavo enakovrednih živil • Količine živil so izražene v enotah
Telesna dejavnost • Zmanjša količino abdominalnega maščevja (B) • Izboljša kardiorespiratorno zmogljivost (A) • Pripomore k vzdrževanju telesne teže • Mora biti integralni del programa hujšanja • Vzpodbujati zmerno telesno aktivnost: 30 – 40 minut / dan večino dni v tednu • Dolgoročni cilj – zmerna telesna dejavnost – 30 min/dan vse dni v tednu
Vedenjska terapija 1/7 • Je pomembna kot koristno dopolnilo dieti in telesni aktivnosti • Je pomembna za doseganje motiviranosti in pripravljenosti bolnika za hujšanje • Priporočena je rutinska uporaba
Vedenjska terapija – samokontrola 2/7 • Vodi dnevnik: • Količina in vrsta hrane • Pogostnost, intenzivnost, tip, trajanje telesne aktivnosti • Čas, kraj, počutje
Vedenjska terapija - nadzorovanje stresa 3/7 • Izogibaj se situacijam, ki vodijo k prenajedanju • Tehnike sproščanja • Meditacija
Vedenjska terapija - reševanje problemov 4/7 • Identifikacija problemov, ki vodijo k pridobivanju telesne teže • Načrtovanje in vzpostavitev bolj zdravih alternativ • Vrednotenje rezultatov
Vedenjska terapija - nadzor nad dejanji, ki privedejo do prekomernega uživanja hrane 5/7 • Naučiti bolnika zdravega nakupovanja • Hrane z visoko energetsko vsebnostjo naj nima doma • Omejiti kraj in čas hranjenja
Vedenjska terapija - podpora okolja 6/7 • Družina • Prijatelji • Sodelavci
Vedenjska terapija – kognitivne strategije 7/7 • “ Danes zjutraj sem pojedla kos torte, pa je šla moja dieta po vodi!” • ⊕“Pa kaj potem, če sem jo pojedla, kljub temu lahko jem zdravo preostanek dneva!”
Kombinirana terapija • Dieta • Telesna aktivnost • Vedenjska terapija
Vloga družinskega zdravnika • Pomoč pri spreminjanju tveganega življenjskega sloga: • Individualen pristop • Stopenjski pristop • Specifičen za vsakega posameznika
Proces spreminjanjaProchaska, Di Clemente (1989) Zdrav življenjski slog Vztrajanje Izvajanje Ponovitev Priprave Razmišljanje Ni interesa za spremembo tveganega življ. sloga
Razmišljanje o spremembi • Tehtanje razlogov za in proti • Upoštevanje tveganja • Ugotavljanje obstoječe škode • Razprava o skrbeh glede spremembe • Vodenje dnevnika
Izvajanje sprememb - načrt • Specifičen v ciljih • Merljiv • Soglasje posameznika • Realen • Časovno opredeljen • Nujna je podpora
Zaključek 1/2 • Oceni stanje prehranjenosti • Oceni tveganje za KNB • Načrt prehrane • Načrt telesne dejavnosti • Sprememba vedenjskega vzorca • Spremljanje