1 / 23

EU shema “Šolsko mleko”

EU shema “Šolsko mleko”. Pomen mleka in mlečnih izdelkov za otroke in mladostnike. Asist. mag. Matej Gregorič Doc. dr. Cirila Hlastan Ribič.

huyen
Download Presentation

EU shema “Šolsko mleko”

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. EU shema “Šolsko mleko” Pomen mleka in mlečnih izdelkov za otroke in mladostnike Asist. mag. Matej Gregorič Doc. dr. Cirila Hlastan Ribič

  2. O optimalni prehrani govorimo takrat, ko dnevna prehrana ustreza zahtevam rastočega organizma, in sicer tako z vidika pokrivanja energijskih potreb kot tudi po sestavi in razmerju makro in mikro hranil. Med pomembno skupino živil v prehrani uvrščamo mleko in mlečne izdelke, ki morajo biti v priporočenih vrednostih zagotovljeni v dnevni prehrani otrok. Pomen uravnotežene prehrane za otroke

  3. Pomen mleka in mlečnih izdelkov • visoka hranilna in biološka vrednost • hranilne snovi v zelo ugodnem razmerju • vir visoko vrednih mlečnih beljakovin (esencialnihAK) • vir esencialnih maščobnih kislin • ter kalcija v najboljši obliki za presnovo, pa tudi fosforja, kalija, vitamina A, D in še drugih sestavin, ki so potrebne za uravnoteženo rast, razvoj in delovanje človeškega telesa (Ilich in Kerstetter, 2000; D-A-CH, 2004).

  4. Uživanje mleka in mlečnih izdelkov • Predšolski otroci v povprečju zaužijejo dovolj mleka oz. ekvivalenta mlečnih izdelkov (Poličnik, 2006). • Le 14,7% mladostnikov uživa mleko ali mlečne izdelke 3-krat na dan, vsaj 1-krat na dan pa le43%. Mleku in mlečnim izdelkom se izogibajo mladostnice, ker jih povezujejo s pretiranim vnosom maščob (Gabrijelčič Blenkuš, 2000). • Šole vključujejo mleko in mlečne izdelke najpogosteje v šolsko malico in sicer najpogostje 3 krat med tednom (43,8% vseh šol) (Gregorič in drugi, 2010).

  5. Trend porabe mleka in mlečnih izdelkov, po metodologiji APG- SURS (2000-2008)

  6. Prehranski status • Neuravnotežena prehrana in slabe prehranjevalne navade otrok so lahko glavni vzrok podhranjenosti že pri malih otrocih. • Med vzroki ugotovljene obolevnosti otrok do 6. leta starosti zaradi specifičnih prehranskih deficitov je najpogostejša anemija zaradi pomanjkanjaželeza, ki ji sledijo motnje ščitnice zaradi pomanjkanje joda, pomanjkanje cinka, folne kisline in vit. D (Vir. SL,IVZ). • Tudi kasneje v prehrani doječih mamic se ugotavlja primanjkljaj vitaminov A, C, D, E in folne kisline ter magnezija, železa in joda (Širca Čampa in sod. 2003). • Rizična skupina za nezadosten vnos kalcija so zlasti mladostnice (Rockett in drugi, 2001, Suitor in Gleason, 2002)

  7. Priporočene količine mleka in mlečnih izdelkov • V skladu s priporočili naj bi jih otroci in mladostniki uživali vsak dan !!! • Dnevno naj bi otroci zaužili do 6 dl mleka (odrasli vsaj 3 dl), ali ekvivalentne količine mlečnih izdelkov

  8. Pomen kalcija v mleku • uživanje mleka in ml. izdelkov prispeva več kot polovico vsega zaužitega kalcija (Alexy, Kersting, 2003), pri slovenskih predšolskih otrocih 70% (Poličnik, 2006), pri ameriških otrocih pa celo več kot 80% (Huth in drugi, 2006). • do konca adolescence se zgradi 90% kostne mase. V tem obdobju je absorpcija kalcija najučinkovitejša (40-70%) (Black in drugi, 2002; Teegarden in drugi, 1999), poleg tega je absorbcija kalcija iz mleka in ml. izdelkov boljša kot pri drugih s kalcijem bogatih živilih. • v času do konca adolescence lahko dosežemo najvišjo možno gostoto kosti, kar pomembno zmanjšuje tveganje za kasnejši razvoj osteoporoze (Welten in drugi, 1995; Cashman, 2002; Heaney in drugi, 2000).

  9. Priporočila za vnos kalcija • 100 ml mleka ali jogurta v povprečju vsebuje 120 mg kalcija. • 100 ml mleka vsebuje podobno količino kalcija kot 15g trdega sira ali 30g mehkega sira. Vir: D-A-CH Referenčne vrednosti za vnos hranil, 2004

  10. Interaktivnost mlečnih komponent • Mleko je kompleksno živilo in ga ne smemo obravnavati enostavno po posameznih sestavinah, ker so odvisne druga od druge. • Absorpcijo kalcija v telesu je boljša ob sočasni razpoložljivosti v maščobi topnega vitamina D. • Laktoza naj bi povečevala sposobnost za boljšo vezavo kalcija in fosforja (oba sta pomembna za rast kosti in zob) v telesu.

  11. POMEN FERMENTIRANIH MLEČNIH IZDELKOV • Pomaga uravnavati prebavo; • Preprečuje črevesne okužbe, kompeticija s patogenimi bakterijami za receptorska mesta na celični membrani enterocitov in tudi za hranljive snovi; • Stabilizira sestavo črevsne bakterijske mikroflore, sprememba encimske aktivnosti črevesne mikroflore; • Spodbujanje gostiteljevega imunskega sistema; • Redukcija mutagenih snovi v črevesju in z izločanjem antimikrobnih snovi (bakteriocini). • (Viri: Parodi PW (1997), J Nutr 127: 1055-60; Gerland CF in sod.(1999), Ann N Y Acad Sci 889: 107-19; Hague A in sod.(1995), Int J Cancer 60: 400-6; Parodi PW (1996), Aust J Dairy Technol 51: 24-32; Parodi PW (1998), Aust J Dairy Technol 53: 37-47; Hakkak R in sod. (2001), Cancer Epidem Biomar Prev 10: 555-8).

  12. Alergije / intoleranca • Tipične alergije na mleko so redke, večinoma pa jih povzročata kazein in albumin. • Bolj pogosta je intoleranca na laktozo - aktivnost encima laktaze okrnjena. Najvišja aktivnost je do 5 leta starosti, kasneje se fiziološko zniža, 70% odraslih ima zmanjšano aktvnost laktaze (Rolfes in drugi, 2007). • Osebe z laktozno intoleranco lahko “sprejmejo” do 6g laktoze/dan, prednost imajo fermentirani ml. izdelki ali izdelki brez laktoze (Rolfes in drugi, 2007).

  13. Mleko in debelost • Uživanje mleka v priporočenih količinah v obdobju otroštva zmanjšuje tveganje za nastanek debelosti in deleža maščob v telesu (Barba in drugi, 2005; Skinner in drugi, 2005; Huang in McCrory, 2005). • Kalcij in nekatere bioaktivne snovi (peptidi, AK) v mleku oz. mlečnih izdelkih sodelujejo v metabolizmu glukoze, zmanjšujejo tvorbo maščob in pospešujejo razgradnjo maščob, ter ohranjajo mišično maso (Moore in drugi, 2006). • Prekomerno uživanje maščob, zlasti NMK je dejavnik tveganja za razvoj debelosti (Noack, 1998), SŽO (Aschiero in drugi, 1996; Hu in drugi, 1999; Kwiterovich, 1997) in nekaterih vrst raka (WCRF, 1997; Carroll, 1986).

  14. Mleko, mlečni izdelki in prevencija visokega krvnega tlaka • Zadostno uživanje mleka in mlečnih izdelkov zmanjšuje tveganje za nastanek visokega krvnega tlaka (McCarron in drugi, 2004) • Specifični peptidi v povezavi s kazeinom in sirotkinimi proteini značilno znižajo krvni tlak (McCarron in drugi, 1984)

  15. Mleko in prevencija raka • Mleko in ml. izdelki zmanjšujejo tveganje za razvoj raka na debelem črevesu in danki (Parodi, 1997; Van der Pols, 2007; Hlastan Ribič in drugi, 2005). • Laktoza spodbuja mlečo kislinke bakterije, ki imajo protimutagene in antikancerogene lastnosti (Parodi, 1998), medtem ko kalcij veže žolčne kisline in proste maščobne kisline in s tem zmanjšuje njihovo toksičnost (Gerland in drugi, 1999), vloga CLA (Krichevsky, 2000). Vir: Food, Nutrition, Physical Activity and Prevention of Cancer, 2007 A1 - prepričljivi dokazi o zaščitnih učinkih A2 - verjetni zaščitni učinki A3 - verjetni škodljivi učinki B - nezadostni dokazi o zaščitnih učinkih C - nezadostni dokazi o škodljivih učinkih

  16. Mleko in maščobe • Delež mačob naj bi predstavljal (>25%)30-35% (<40%) EV – pomembna uravnotežena sestava maščobnih kislin. • Mlečna maščoba vsebuje približno 2/3 NMK, 1/3 ENMK in < 5% VNMK (Souci Fachman Kraut, 2007) • Maščoba v mleku je pomemben nosilec energije,v maščobi topnih vitaminov ter okusa. Delež maščobe na enoto mleka/ml. izdelka : • vpliva na energijsko (kalorično) vrednost, vsebnost holesterola, v maščobi topnih vitaminov (zlasti vit. A), • nima vpliva na vsebnost v vodi topnih vitaminov, joda, kalcija idr.

  17. Smernice zdravega prehranjevanja v vrtcih in šolah - maščobe v mleku in izdelkih • Do dopolnjenega drugega leta naj otroci uživajo polno mleko in mlečne izdelke (3,5%); • Do vstopa v šolo naj otroci postopno preidejo na uživanje delno posnetega mleka (1,6%); • Odsvetuje se uživanje posnetega mleka (0,5%) do dopolnjenega 5 leta starosti. • Zaradi lažje organiziranosti prehrane se v vrtcih lahko uporablja polnomastno mleko za vse strosten skupine.

  18. Smernice zdravega prehranjevanja v vrtcih in šolah – aditivi in arome • mikrobiološka varnost • prehranska varnost - boljša ekonomska in časovna dostopnost do živil • pestrost Izogibamo se izdekom, ki imajo • dodan sladkor, • umetna sladila, • umetna barvila, • umetne arome, • in konzervanse. Izziv je manjša uporaba aditivov, arom in dodanega sladkorja!

  19. Namen EU sheme “Šolsko mleko” • Zdravstveni vidik: spodbujati uživanje priporočenega mleka in kakovostnih mlečnih izdelkov med otrociin mladostniki. • Vzgojno izobraževalni vidik: krepiti znanje in veščine za zdravo prehranjevanje in zdrav življenjski slog od zgodnjega otroštva (kot SŠS). • Zajeziti trend naraščanja debelostiin zmanjšati breme kroničnih nenalezljivih bolezni. omogočiti enake možnosti dolgoročnega in rednega uživanja mleka in izdelkov; ne glede na socilano ekonomski položaj otrok in mladostnikov

  20. Nova Uredba Komisije(ES) št. 657/2008 in 966/2009: • Razširjen nabor izdelkov, ki sledijo današnjim zdravstvenim in prehranjevalnim trendom • DČ imajo možnost izbire produktov, ki jih želijo vključiti v nacionalno shemo in možnost postavitve dodatnih pogojev, v skladu z nacionalnimi smernicami. • Pomoč ni več odvisna od vsebnosti maščobe v mleku…

  21. Nova Uredba Komisije (ES) št. 657/2008 in 966/2009 – razširjen nabor Priloga 2 - dodani mleko in mlečni izdelki z višjo vsebnostjo maščob !!!

  22. EU shema “Šolsko mleko” • Večina DČ poroča, da je shema zelo dobro sprejeta zaradi stabilnosti izvajanjain so že opazne spremembe v uživanju mleka in izdelkov • V šolskem letu 2009/2010 je bilo: • v 26 državah članicah • razdeljenih 313.562 ton mleka in mlečnih izdelkov • 18.8 milijonov učencev • z EU subvencijo 67 milijonov EUR.

  23. Hvala za pozornost ! Nekaj primerov dobrih praks šol: http://www2.arnes.si/~osmbhajdina3/MLEKO/mleko.html http://www.prezihovvoranc.si/OSPV,,utrip_sole/dogodki_in_odmevi_2010-2011#%3C/strong%3E%C5%A0olski%20radio%20%E2%80%93%20oddaja%20o%20mleku%20in%20mle%C4%8Dnih%20izdelkih%3Cstrong%3E http://www.zrss.si/default.asp?a=1&id=113

More Related