320 likes | 441 Views
ENOTNI UPORABNIŠKI VMESNIKI IN ZDRUŽEVALNI ISKALNIKI – NOV PRISTOP K ISKANJU PO ELEKTRONSKIH VIRIH V KNJIŽNICAH Miro Pušnik, CTK miro.pusnik@ctk.uni-lj.si 01 476 37 33. Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005. "GOOGLE GENERACIJA"
E N D
ENOTNI UPORABNIŠKI VMESNIKI IN ZDRUŽEVALNI ISKALNIKI – NOV PRISTOP K ISKANJU PO ELEKTRONSKIH VIRIH V KNJIŽNICAH Miro Pušnik, CTK miro.pusnik@ctk.uni-lj.si 01 476 37 33 Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005
"GOOGLE GENERACIJA" Raziskava skupine EDNER med dodiplomskimi študenti o prvi izbiri e-vira: 45% - Google 10% - OPAC 9% - Yahoo 6% - Lycos po 4% - Alta Vista, Ask Jeeves, Bubl Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005
SPREMEMBE V NAČINU UPORABE ELEKTRONSKIH VIROV Bliskovit razvoj svetovnega spleta. Primarni viri v elektronskih oblikah, zabrisane meje med primarnimi in sekundarnimi viri. Hitra rast števila podatkov in informacij, razvoj informacijske industrije. Spremenjene navade uporabnikov. Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005
SPREMENJENE NAVADE UPORABNIKOV KNJIŽNIC Enostaven dostop do interneta, razvoj novih storitev interneta, izboljšava telekomunikacij. Povečanje števila strežnikov svetovnega spleta in vsebine na strežnikih. RIS: 76% šolajočih redno uporablja storitve interneta. Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005
KNJIŽNICE V NOVIH OKOLIŠČINAH Monopolistična vloga knjižnic pri podajanju znanstvenih in strokovnih informacij v obdobju pred razvojem spleta. Nove okoliščine – knjižnice dobijo hudo konkurenco. Posledica – manjša uporaba dragih elektronskih virov v knjižnicah. Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005
"GOOGLE GENERACIJA" Mlajša generacija uporabnikov knjižnic je vešča uporabe storitev interneta, a manj vešča uporabe rigidnih knjižničnih informacijskih sistemov. Razmišljanje, da "… sena internetu se itak vse dobi…". Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005
"GOOGLE GENERACIJA 1" Raziskava skupine EDNER med dodiplomskimi študenti o prvi izbiri e-vira: 45% - Google 10% - OPAC 9% - Yahoo 6% - Lycos po 4% - Alta Vista, Ask Jeeves, Bubl Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005
"GOOGLE GENERACIJA 2" Mlajšim in informacijsko manj pismenim uporabniškim skupinam je kakovost pridobljenih informacij drugotnega pomena, bolj jih zanima enostavnost poti do njih. Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005
KNJIŽNICE IN "GOOGLE GENERACIJA" "Knjižničarji morajo spoznati, da uporabniki ne želijo biti vedno podobni njim, ko gre za načine pridobivanja informacij", Judy Luther, 2003 Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005
KNJIŽNIČARJI IN "GOOGLE GENERACIJA 1" "Uporabniki bodo stremeli za takimi načini iskanja po elektronskih virih, ki bodo zadovoljevali njihove informacijske potrebe v okvirih njihovega znanja o pridobivanju elektronskih informacij.", Stephen Abrams, 2005 "Le knjižničarji želijo informacije iskati, ostali pa jih želijo najti.", Roy Tennant 2004 Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005
POVZETEK: DEJSTVA IN POSLEDICE Knjižnice svojim uporabnikom zagotavljajo dostop do dragih kakovostnih e-virov. Uporabniki ne znajo do njih oz. jih ne znajo uporabiti. Uporabniki knjižnic uporabljajo spletne iskalne pripomočke za pridobivanje informacij. E-viri knjižnic se uporabljajo manj od pričakovanega. Informacije, ki jih uporabljajo uporabniki knjižnjic so sporne kakovosti. Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005
e-VIRI V KNJIŽNICAH UL Okoli 100 plačljivih e-virov (primarnih in sekundarnih). Okoli 3500 revij s celotnih besedil v okviru paketov e-revij. Več kot 12.000 revij s celotnimi besedili v okviru polnotekstovnih bibliografskih zbirk. Praktično vsi najbolj kakovostni – in tudi najdražji e – viri. Način avtentikacije. Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005
UPORABA e-VIROV V KNJIŽNICAH UL 1.Uporabnik KISUL mora prebrskati sezname na posameznih spletnih mestih knjižnic UL in izbrati e-vire– ne obstaja enoten seznam virov z opisi. 2. Uporabnik KISUL mora preiskati vir za virom znotraj posameznega seznama e-virov. 3. Za pridobitev primarnega vira mora uporabnik KISUL uporabiti še OPAC, da ugotovi lokacijo vira. 4.Uporabnik KISUL mora na osnovi podatkov iz OPACA vstopiti v portal ponudnika primarnega vira v e-obliki oz. naročiti klasičen primarni vir. Način avtentikacije. Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005
SLABOSTI TAKEGA DOSTOPA IP avtentikacija: uporabnik mora za uporabo e-virov uporabiti računalnike v predpisanih IP okoljih. Potrebno poznavanje e-virov. Potrebno poznavanje bibliografskih standardov za evidentiranje in opisovanje virov. Neažurni podatki o e-revijah v COBISS - u. Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005
REŠITEV – ENOTNI UPORABNIŠKI VMESNIKI IN openURL POVEZOVALNIKI EUV – poenotijo dostop do e-virov. Srce EUV – združevalni iskalniki (Federated Search Engines) – hkratno iskanje po več izbranih e-virih. openURL povezovalniki – kontekstno hipertekstovno povezovanje glede na fonde knjižnice. Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005
ENOTNI UPORABNIŠKI VMESNIKI – FUNKCIONALNI DELI Združevalni iskalnik. Katalog virov. Sistem za oddaljen dostop. Sistem za personifikacijo. Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005
ZDRUŽEVALNI ISKALNIKI Hkratno iskanje po več različnih e-virih v enotnem uporabniškem okolju. De - duplikacija - izločitev podvojenih rezultatov. Razvrščanje rezultatov po različnih kriterijih. Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005
ZDRUŽEVALNI ISKALNIKI – TEHNIČNI VIDIK Enotni obrazec za vnos iskalne strategije. Prenos iskalne strategije v okolja uporabniških vmesnikov različnih e-virov - tarče. Prenos poteka preko t.i. konektorjev: HTML, XML, Z39.50. Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005
STANDARD openURL Herbert Van de Sompel Vmesna stopnja med sekundarnim in primarnim virom – openURL povezovalnik in zbirka fondov knjižnice (knowledgebase). Kontekstno odvisno hipertekstovno povezovanje glede na status uporabnika in fond knjižnice. Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005
OpenURL POVEZOVALNIKI – TEHNIČNI VIDIK OpenURL povezovalnik tvori url naslov iz meta podatkov v bibliografskem zapisu. Prenese v bazo fondov knjižnice, kjer na osnovi primerjave meta podatkov v url in bazi tvori povezavo do primarnega vira tam, kjer je to možno. Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005
STANDARD openURL - SHEMA Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005
STANDARD openURL - SHEMA Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005
STANDARD openURL - SHEMA Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005
STANDARD openURL - SHEMA Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005
CENA ORODIJ Različni cenovni modeli: glede na število vključenih tarč, glede na število FTE. Možnost nakupa ali najema orodja. Možnost gostovanja na strežniku ponudnika, možnost namestitve na lastnem strežniku. Število potrebnih konektorjev, število potrebnih konfiguracij novih konektorjev. Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005
PRIČAKOVANI UČINKI IMPLEMENTACIJE Študije primerov: veliko povečanje uporabe e-virov vključenih v ZI in zmanjšanje uporabe ostalih. Pomisleki ob povečanju uporabe: šum med zadetki; natančnost iskanja; cena. Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005
UČINKI IMPLEMENTACIJE – UNIVERZA LOUGHBOROUGH Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005
EFEKTI IMPLEMENTACIJE – UNIVERZA LOUGHBOROUGH Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005
EFEKTI IMPLEMENTACIJE – UNIVERZA LOUGHBOROUGH Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005
EKONOMSKI UČINKI IMPLEMENTACIJE Simulacije večje izkoriščenosti e-virov ob implementaciji EUV in openURL: - nižji stroški vpogledov v celotna besedila; - nižji stroški iskanj v bibliografskih zbirkah 20% povečanje – za 1/5 večji izkoristek sredstev. 50% povečanje – za 1/3 večji izkoristek sredstev. Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005
SKUPINA ZA IZBOLJŠAVO DOSTOPA DO E-VIROV UL Študij primerov dobre prakse. Študij posameznih programskih paketov. Predlog KS UL. Portal e-revij Univerze v Ljubljani. Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005
SKUPINA ZA IZBOLJŠAVO DOSTOPA DO E-VIROV UL 1 Vodila pri odločitvah: - zapleten sistem KISUL terja konzorcijsko funkcionalnost orodij; - različna IP okolja in različne licenčne pravice; - veliko število tarč in FTE; - omejeni resursi za upravljanje na UL. Posvetovanje ZBDS, Portorož, oktober 2005