1 / 28

Umetnost kot forma

Umetnost kot forma. Formalistična teorija umetnosti nastane kot odziv na reprezentacijsko teorijo. Vzpodbudijo jo veliki premiki v umetniški praksi (nastanek tako imenovane moderne umetnosti oz. modernizma). Značilnosti moderne umetnosti.

india
Download Presentation

Umetnost kot forma

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Umetnost kot forma • Formalistična teorija umetnosti nastane kot odziv na reprezentacijsko teorijo. • Vzpodbudijo jo veliki premiki v umetniški praksi (nastanek tako imenovane moderne umetnosti oz. modernizma).

  2. Značilnosti moderne umetnosti • Nagnjenje k abstrakciji (sliko, na primer, sestavljajo nereprezentacijske oblike in mase barv). • V ospredju slike je njena vizualna organiziranost, forma in privlačen dizajn.

  3. Kako sta povezana nastanek fotografije in formalizem? • Nastanek fotografije je eden od vzrokov, da se moderna umetnost obrne k raziskovanju forme. • Slikarje slika ne zanima več zato, ker naj bi predstavljala neko okno v svet, v naravo, temveč jih zanima zgolj njena površina – možnosti oblik, linij in barv.

  4. Impresionizem in forma • Evolucija moderne umetnosti poteka postopno. Najprej impresionisti “raztopijo” trdnost površine slike, čeravno na njihovih slikah lahko še vedno prepoznamo predmete. • Cezanne naredi še korak naprej in reducira predmete na njihove podstatne, temeljne geometrijske like (krogla, kvadrat, kocka).

  5. Najvplivnejši predstavnik formalizma • Clive Bell izda leta 1914 knjigo Art, ki je imela velik vpliv na razumevanje moderne umetnosti v angleško govorečem svetu. • Bell: Tisto, kar določa, ali je neka slika umetnost ali ne, je to, ali ima neko značilno, pomenljivo formo.

  6. Formalizem proti reprezentacionalizmu • Formalizem s svojim poudarkom na strukturi dejansko bolje sledi tistemu, kar je vredno in cenjeno v nefigurativni umetnosti kot reprezentacijske teorije. • Formalizem je tudi lažje pokazal na vrednost neposnemovalne in “izkrivljene” umetnosti iz ne-zahodnih kultur.

  7. Formalizem in stara umetnost • Formalizem se je predstavil kot vseobsegajoča teorija umetnosti. • Če so reprezentacijska dela umetnine, niso umetnine zaradi svoje reprezentacijske vsebine, ampak zaradi značilne forme. • Delo, ki je dobilo status umetniškosti zgolj zaradi svoje reprezentacijske vsebine, ne sodi v krog umetnosti.

  8. Forma proti reprezentaciji • Umetnost je lahko reprezetancijska, vendar je ta reprezentacija lahko zgolj naključna, ne pa bistvena lastnost umetnine. • Reprezentacijska vsebina umetnine je v strogem smislu nepomembna za njen umetniški status.

  9. Formalizem in različne umetnosti • Formalizem je našel svoj naravni dom v slikarstvu. Vendar ga je mogoče zlahka raztegniti tudi na druge umetnosti. • Ali ni mogoče glasbe najbolje opisati kot časovno igro zvočnih form?

  10. Formalizem je egalitarizem • Reprezentacijska teorija je določene slike razvrstila med umetniške zato, ker so imele določeno zelo cenjeno reprezentacijsko vsebino, v okviru formalizma pa je lahko vsaka stvar umetnost – v kolkor ima seveda značilno formo.

  11. Argumenti v prid formalizma • Argument “skupnega imenovalca”: če nekaj šteje za nujni pogoj umetniškega statusa, potem mora biti to lastnost, ki jo imajo vse umetnine. Forma, pravijo formalisti, pa je ravno taka lastnost. • Argument skupnega imenovalca pa nam ne ponuja zadostnega pogoja za umetniški status, kajti formo ima tudi mnogo stvari, ki niso umetnine.

  12. Forma in funkcija • Da bi formalist prišel do zadostnega pogoja za umetniški status se zateče k pojmu funkcije. Funkcija naj bi bila tista, ki umetnine ločuje od drugih stvari. • Govori in matematični teoremi imajo tudi značilno formo, vendar pa ni njihov prvotni smoter prikazovanje te forme. Primarna funkcija govora o ekonomiji mlekarn, je poročilo o trenutnem stanju mlekarn.

  13. Forma in funkcija • Umetnost se od drugih dejavnosti razlikuje v tem, da se ukvarja zgolj s prikazovanjem forme. • Formalizem lepo razloži, zakaj so na primer nekateri filmi umetnine, čeravno so lahko po vsebinski plati sporni (primer Riefenstahlove – Zmagoslavje volje).

  14. Formalizem in intenca • Umetnina mora biti taka, da je mišljena, da primarno kaže značilno formo. Ta intenca se lahko ne udejani – v tem primeru imamo po formalistovem mnenju opraviti s slabo umetnostjo.

  15. Definicija formalizma • X je umetnina, če in le če je x načrtovan predvsem tako, da bi imel in kazal značilno formo.

  16. Ugovori formalizmu • Formalizem je nauk, da je neka stvar umetnina le, če je načrtovana s prvotno intenco, da ima in kaže značilno formo. • Ali je prvotna intenca kazanja značilne forme res nujna lastnost vse umetnosti? • Že naključni pregled zgodovine umetnosti pokaže, da to ni res.

  17. Formalistov odgovor • Umetnina oz. artefakt laho ima več kot eno prvotno funkcijo, te pa lahko koeksistirajo. • Oltar utegne biti načrtovan tako, da prikazuje Kristusovo vstajenje in da v gledalcu prikliče nauk o njegovem žrtvovanju. To je le eden od njegovih smotrov oz. ciljev.

  18. Drug, enakovreden cilj je, da gledalec ceni načrt dela. • Če se vam pojem dveh ali več prvotnih intenc zdi protisloven, potem formalist lahko stvar omili in reče, da je bila stvar narejena s prvotno intenco, da bi služila nekemu religioznemu cilju, in z drugotno intenco, da bi vzbujala estetski učinek.

  19. Ta pojmovni manever je neustrezen. V kulturah po svetu pogosto naletimo na figure demonov. Njihova prvotna funkcija je, da plemena varujejo pred nezaželenimi prišleki. • Hkrati te skulpture štejemo za umetnine. Najdemo jih v številnih svetovnih muzejih in zasebnih zbirkah.

  20. Ni sprejemljivo domnevati, da so bila ta dela načrtovana s kakršnokoli intenco kazanja značilne forme. Če bi te figure hkrati vabile k njihovemu estetskemu vrednotenju, potem vsekakor ne bi opravile svoje prvotne funkcije plašenja. • Tega dejstva so se gotovo zavedali tudi njihovi ustvarjalci – torej jih gotovo niso

  21. Ustvarili z intenco prikazovanja značilne forme. • Taki primeri bi formalista utegnili nagniti k temu, da bi se v definiciji odpovedal intencionalnosti prikazovanja in zgolj zahteval, da umetnine imajo in kažejo značilno formo.

  22. Tak manever bi mu preprečil govorjenje o slabi umetnosti. Govoril bi lahko le o ne-umetnosti. Toda slaba umetnost ni ne-umetnost. • Če formalist opusti zahtevo intencionalnosti, potem mora šteti med umetnine tudi naravne izdelke.

  23. Formalistova dilema • Zdi se, da je formalist ujet v dilemo. • Če šteje intenco prikazovanja značilne forme za nujni pogoj umetniškega statusa, potem je ta pogoj preveč izključujoč: figure demonov potem niso umetnost. • Če je ne šteje za nujni pogoj, potem se mora srečati s problemom izključitve slabe umetnosti, in vključitve narave kot umetnosti.

  24. Pojem forme • Ni zgolj intenca problematična prvina formalistove teorije, temveč tudi pojem forme. Formalist nam ne pove, kaj razlikuje značilno od neznačilne forme. • Nezadovoljivi formalistovi odgovori: • Delo ima značilno formo, če nas privlači. • Značilna forma je taka, da v recipientu vzbudi posebno stanje duha.

  25. Toda mogoče bo formalist rekel, da dejansko ne potrebujemo definicije. Vsakdo ve, kaj je značilna forma. Vsakdo jo lahko prepozna: vključuje proporce, simetrije, asimetrije, ravnovesja, presenetljiva neravnovesja, napetosti, enotnost, kontrast in podobno.

  26. Forma in reprezentacija – še enkrat • Formalistova domneva, da je reprezentacija ni pomembna za umetniški status, je zmotna. • Razlog za tako kritiko formalizma: v velikem številu primerov umetnine imajo in kažejo značilno formo zgolj zaradi njihove reprezentacijske vsebine.

  27. V mnogih primerih je imetje in kazanje značilne forme odvisno od reprezentacijskih lastnosti zadevnih umetnin. • Poglejmo si primer Bruegelove slike Ikarjev padec. • Slika ima značilno formo – to je čudovita razsrediščenost ali asimetrija, ki podčrtuje kontrast med vsakdanjim in trenutnim.

  28. Bruegel: Ikarjev padec • Narativna struktura in kompozicijske konvencije vlečejo v različne smeri tako, da to vzpostavlja dinamično napetost na sliki in v našem njenem dojemanju. Naše oko neprestano prehaja od kmeta k Ikarju in nazaj.

More Related