Umetnost kot forma

1. Umetnost kot forma • Formalistična teorija umetnosti nastane kot odziv na reprezentacijsko teorijo. • Vzpodbudijo jo veliki premiki v umetniški praksi (nastanek tako imenovane moderne umetnosti oz. modernizma).

2. Značilnosti moderne umetnosti • Nagnjenje k abstrakciji (sliko, na primer, sestavljajo nereprezentacijske oblike in mase barv). • V ospredju slike je njena vizualna organiziranost, forma in privlačen dizajn.

3. Kako sta povezana nastanek fotografije in formalizem? • Nastanek fotografije je eden od vzrokov, da se moderna umetnost obrne k raziskovanju forme. • Slikarje slika ne zanima več zato, ker naj bi predstavljala neko okno v svet, v naravo, temveč jih zanima zgolj njena površina – možnosti oblik, linij in barv.

4. Impresionizem in forma • Evolucija moderne umetnosti poteka postopno. Najprej impresionisti “raztopijo” trdnost površine slike, čeravno na njihovih slikah lahko še vedno prepoznamo predmete. • Cezanne naredi še korak naprej in reducira predmete na njihove podstatne, temeljne geometrijske like (krogla, kvadrat, kocka).

5. Najvplivnejši predstavnik formalizma • Clive Bell izda leta 1914 knjigo Art, ki je imela velik vpliv na razumevanje moderne umetnosti v angleško govorečem svetu. • Bell: Tisto, kar določa, ali je neka slika umetnost ali ne, je to, ali ima neko značilno, pomenljivo formo.

6. Formalizem proti reprezentacionalizmu • Formalizem s svojim poudarkom na strukturi dejansko bolje sledi tistemu, kar je vredno in cenjeno v nefigurativni umetnosti kot reprezentacijske teorije. • Formalizem je tudi lažje pokazal na vrednost neposnemovalne in “izkrivljene” umetnosti iz ne-zahodnih kultur.

7. Formalizem in stara umetnost • Formalizem se je predstavil kot vseobsegajoča teorija umetnosti. • Če so reprezentacijska dela umetnine, niso umetnine zaradi svoje reprezentacijske vsebine, ampak zaradi značilne forme. • Delo, ki je dobilo status umetniškosti zgolj zaradi svoje reprezentacijske vsebine, ne sodi v krog umetnosti.

8. Forma proti reprezentaciji • Umetnost je lahko reprezetancijska, vendar je ta reprezentacija lahko zgolj naključna, ne pa bistvena lastnost umetnine. • Reprezentacijska vsebina umetnine je v strogem smislu nepomembna za njen umetniški status.

9. Formalizem in različne umetnosti • Formalizem je našel svoj naravni dom v slikarstvu. Vendar ga je mogoče zlahka raztegniti tudi na druge umetnosti. • Ali ni mogoče glasbe najbolje opisati kot časovno igro zvočnih form?

10. Formalizem je egalitarizem • Reprezentacijska teorija je določene slike razvrstila med umetniške zato, ker so imele določeno zelo cenjeno reprezentacijsko vsebino, v okviru formalizma pa je lahko vsaka stvar umetnost – v kolkor ima seveda značilno formo.

11. Argumenti v prid formalizma • Argument “skupnega imenovalca”: če nekaj šteje za nujni pogoj umetniškega statusa, potem mora biti to lastnost, ki jo imajo vse umetnine. Forma, pravijo formalisti, pa je ravno taka lastnost. • Argument skupnega imenovalca pa nam ne ponuja zadostnega pogoja za umetniški status, kajti formo ima tudi mnogo stvari, ki niso umetnine.

12. Forma in funkcija • Da bi formalist prišel do zadostnega pogoja za umetniški status se zateče k pojmu funkcije. Funkcija naj bi bila tista, ki umetnine ločuje od drugih stvari. • Govori in matematični teoremi imajo tudi značilno formo, vendar pa ni njihov prvotni smoter prikazovanje te forme. Primarna funkcija govora o ekonomiji mlekarn, je poročilo o trenutnem stanju mlekarn.

13. Forma in funkcija • Umetnost se od drugih dejavnosti razlikuje v tem, da se ukvarja zgolj s prikazovanjem forme. • Formalizem lepo razloži, zakaj so na primer nekateri filmi umetnine, čeravno so lahko po vsebinski plati sporni (primer Riefenstahlove – Zmagoslavje volje).

14. Formalizem in intenca • Umetnina mora biti taka, da je mišljena, da primarno kaže značilno formo. Ta intenca se lahko ne udejani – v tem primeru imamo po formalistovem mnenju opraviti s slabo umetnostjo.

15. Definicija formalizma • X je umetnina, če in le če je x načrtovan predvsem tako, da bi imel in kazal značilno formo.

16. Ugovori formalizmu • Formalizem je nauk, da je neka stvar umetnina le, če je načrtovana s prvotno intenco, da ima in kaže značilno formo. • Ali je prvotna intenca kazanja značilne forme res nujna lastnost vse umetnosti? • Že naključni pregled zgodovine umetnosti pokaže, da to ni res.

17. Formalistov odgovor • Umetnina oz. artefakt laho ima več kot eno prvotno funkcijo, te pa lahko koeksistirajo. • Oltar utegne biti načrtovan tako, da prikazuje Kristusovo vstajenje in da v gledalcu prikliče nauk o njegovem žrtvovanju. To je le eden od njegovih smotrov oz. ciljev.

18. Drug, enakovreden cilj je, da gledalec ceni načrt dela. • Če se vam pojem dveh ali več prvotnih intenc zdi protisloven, potem formalist lahko stvar omili in reče, da je bila stvar narejena s prvotno intenco, da bi služila nekemu religioznemu cilju, in z drugotno intenco, da bi vzbujala estetski učinek.

19. Ta pojmovni manever je neustrezen. V kulturah po svetu pogosto naletimo na figure demonov. Njihova prvotna funkcija je, da plemena varujejo pred nezaželenimi prišleki. • Hkrati te skulpture štejemo za umetnine. Najdemo jih v številnih svetovnih muzejih in zasebnih zbirkah.

20. Ni sprejemljivo domnevati, da so bila ta dela načrtovana s kakršnokoli intenco kazanja značilne forme. Če bi te figure hkrati vabile k njihovemu estetskemu vrednotenju, potem vsekakor ne bi opravile svoje prvotne funkcije plašenja. • Tega dejstva so se gotovo zavedali tudi njihovi ustvarjalci – torej jih gotovo niso

21. Ustvarili z intenco prikazovanja značilne forme. • Taki primeri bi formalista utegnili nagniti k temu, da bi se v definiciji odpovedal intencionalnosti prikazovanja in zgolj zahteval, da umetnine imajo in kažejo značilno formo.

22. Tak manever bi mu preprečil govorjenje o slabi umetnosti. Govoril bi lahko le o ne-umetnosti. Toda slaba umetnost ni ne-umetnost. • Če formalist opusti zahtevo intencionalnosti, potem mora šteti med umetnine tudi naravne izdelke.

23. Formalistova dilema • Zdi se, da je formalist ujet v dilemo. • Če šteje intenco prikazovanja značilne forme za nujni pogoj umetniškega statusa, potem je ta pogoj preveč izključujoč: figure demonov potem niso umetnost. • Če je ne šteje za nujni pogoj, potem se mora srečati s problemom izključitve slabe umetnosti, in vključitve narave kot umetnosti.

24. Pojem forme • Ni zgolj intenca problematična prvina formalistove teorije, temveč tudi pojem forme. Formalist nam ne pove, kaj razlikuje značilno od neznačilne forme. • Nezadovoljivi formalistovi odgovori: • Delo ima značilno formo, če nas privlači. • Značilna forma je taka, da v recipientu vzbudi posebno stanje duha.

25. Toda mogoče bo formalist rekel, da dejansko ne potrebujemo definicije. Vsakdo ve, kaj je značilna forma. Vsakdo jo lahko prepozna: vključuje proporce, simetrije, asimetrije, ravnovesja, presenetljiva neravnovesja, napetosti, enotnost, kontrast in podobno.

26. Forma in reprezentacija – še enkrat • Formalistova domneva, da je reprezentacija ni pomembna za umetniški status, je zmotna. • Razlog za tako kritiko formalizma: v velikem številu primerov umetnine imajo in kažejo značilno formo zgolj zaradi njihove reprezentacijske vsebine.

27. V mnogih primerih je imetje in kazanje značilne forme odvisno od reprezentacijskih lastnosti zadevnih umetnin. • Poglejmo si primer Bruegelove slike Ikarjev padec. • Slika ima značilno formo – to je čudovita razsrediščenost ali asimetrija, ki podčrtuje kontrast med vsakdanjim in trenutnim.

28. Bruegel: Ikarjev padec • Narativna struktura in kompozicijske konvencije vlečejo v različne smeri tako, da to vzpostavlja dinamično napetost na sliki in v našem njenem dojemanju. Naše oko neprestano prehaja od kmeta k Ikarju in nazaj.