370 likes | 580 Views
Drobni tisk – tudi to je knjižnično gradivo. Društvo bibliotekarjev Maribor Predavanje, 22.3.2011 Veronika Potočnik. Osnova. Predavanje bo osnovano predvsem na izkušnji pri delu z drobnim tiskom v Zbirki drobnega tiska in sive literature v NUK-u. Ali hraniti drobni tisk ali ne?.
E N D
Drobni tisk – tudi to je knjižnično gradivo Društvo bibliotekarjev Maribor Predavanje, 22.3.2011 Veronika Potočnik
Osnova Predavanje bo osnovano predvsem na izkušnji pri delu z drobnim tiskom v Zbirki drobnega tiska in sive literature v NUK-u
Ali hraniti drobni tisk ali ne? • “V knjižnici bi verjetno težko našli gradivo, katerega obravnava bi bila bolj odvisna od funkcije same knjižnice”. (Breda Filo, 1973) • Drobnega tiska namreč vse knjižnice ne obravnavajo enako, še manj, niti ga ne zbirajo, ne obdelujejo in ne hranijo sistematično tako kot tiste, ki so to dolžne po Zakonu o obveznem izvodu publikacij (2006). • Vsi tiski, ne glede na vsebino, obliko ali velikost, so enako pomembni in potrebno jih je hraniti, ker že s svojim obstojem pričajo o času, v katerem so nastali.
Pogled v pretklost V zbirki slovenike (to je gradivo v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih, slovenskih avtorjev, slovenskih založb, natisnjeno v Sloveniji) zavzemajo drobni tiski posebno mesto. »Predpisi o obveznem izvodu so namreč naplavili v javne znanstvene knjižnice gradivo, ki na prvi pogled ni imelo nobene znanstvene vrednosti, vendar je v luči novih funkcij deželnih knjižnic po marčni revoluciji dobilo poseben pomen. Obvezni izvod je postal temeljni mehanizem zbiranja gradiva za čim bolj popolno zbirko gradiva o posamezni kronski deželi, ki naj bi omogočala izdelavo prispevkov o kulturi dežele, njeni kulturni zgodovini, literaturi in izdelavo deželne bibliografije. Zato je treba v tako zbirko brez izjeme vključiti tudi drobni tisk in na videz nepomembne dnevnike, saj so le-ti v luči potencialnih prihodnjih raziskovanj imeli posebno vrednost.« (Kodrič-Dačić, 2001).
Kako so ga hranili? Leta 1857 je Ministrstvo za bogočastje in uk celo predpisalo, kako naj bi se takšno gradivo hranilo in uredilo v knjižnicah. Gradivo so zložili v škatle ali mape, ga kronološko uredili ter škatle označili s krajevnimi in predmetnimi gesli. Takšen način obravnavanja oziroma hranjenja publikacij je, z nekaterimi dopolonitvami, ostal skoraj do današnjih dni in uporabljali smo ga tudi v Zbirki drobnega tiska in sive literature.
Kaj določa novi Zakon o obveznem izvodu publikacij (2006) • V 9. členu določa kdo so novi zavezanci • V 13. členu predpisuje obveznosti depozitarnih organizacij, kaj so le-te in kaj je nacionalna depozitarna organizacija • V 16. členu določa, da morajo biti bibliografski ter drugi formalni in vsebinski podatki o obveznem izvodu dostopni v vzajemnem katalogu slovenskih knjižnic • V 23. členu določa, da so depozitarne organizacije kazensko odgovorne za neupoštevanje in neizvajanje s tem zakonom določenih obveznosti
Ob spremembi Zakona dobili veliko vprašanj s strani založnikov predvsem na temo drobni tiski. • Pripravili pravilnik – kaj publikacija je in kaj ni publikacija, pravilnik ni bil sprejet. • Zavezanci se lahko vedno v primeru dvoma ali gre za publikacijo ali ne, obrnejo na NUK – Zakon v tretjem odstavku 13. člena določa, da NUK v primeru dvoma izda strokovno mnenje.
Kaj je drobni tisk Po zakonu o dopolnitvah in spremembah zakona o obveznem izvodu publikacij (2009, 2. čl.): “Drobni tisk je publikacija, ki obsega največ štiri strani (npr. razglednica, lepak ali plakat, prospekt, zgibanka, letak ipd.), ali publikacija, ki ima več strani, a je brez strnjenega besedila (npr. koledarji, katalogi, gledališki ali drugi programi ipd.).” Naslednja definicija poudarja vsebino in vrednost drobnega tiska (Filo, 1973): “Z izrazom “drobni tiski” označujemo namreč raznovrstno gradivo, ki opravlja funkcijo aktualnega obveščanja v praktičnih področjih družbenega, privatnega in ekonomskega življenja, npr. letake, plakate, vabila, prospekte, kataloge ipd. Nova predlagana definicija drobnega tiska: “Drobni tisk zajema publikacije v obliki zgibank, razglednic, plakatov, letakov, brošur, vabil, prospektov, katalogov razstav, programov konferenc, festivalov, učnih pripomočkov (npr. periodni sistemi) ipd. Drobni tisk je brez strnjenega avtorskega besedila (npr. koledarji). Publikacije so predvsem reklamnega in informativnega značaja v obliki drobnega tiska z umetniško vrednostjo (slike, razni plakati in fotografije) ali brez umetniške vrednosti (katalogi izdelkov ipd.).
Drugi izraz za drobni tisk - efemera Izraz poznan predvsem v tujini. Je grškega izvora. Pomeni stvari dnevnega pomena, stvari, ki ne trajajo več kot en dan, enodnevnico zelo kratkotrajnega življenja (iz Wikipedije). V to skupino se poleg drobnega tiska uvršča tudi različno rokopisno gradivo, kot so pisma, različna korespondenca, nadalje cigaretne škatlice, trgovski reklamni oglasi, borzni certifikati, igralne karte, označevalci strani v knjigi, raznovrstni drobni predmeti, notni listi in podobno ... Primer knjižne efemere je na primer tudi ex libris, kadar nosi avtorjev podpis in ni nalepljen ali odtisnjen v knjigi.
Bralci Malega princ, ki ga je napisal Antoine deSaint – Exupery se bodo verjetno spomnili prizadevanja Princa, ko opisuje svoj planet pedantnemu geografu: “Imam tudi rožo. “Ne zapisujemo rož”, je rekel geograf. “Zakaj?” “Roža je najlepša stvar na mojem planetu!” “Ne zapisujemo jih,” je rekel geograf, “zato, ker so kratkotrajne (ephemeral), “Kaj pomeni to – kratkotrajno (ephemeral)?”
Videti vrednost v drobnem tisku Papir, ki ga ne moremo kar tako kategorizirati – avtor, naslov, periodična publikacija in tako naprej, ima kljub vsemu vrednost. Ponuja nove smernice oblikovanja. Ni dosegljiv po navadni distribucijski poti. Predvsem pa ne moremo odločati subjektivno ampak gledati na gradivo objektivno, ker ne vemo katera “roža” bo prihodnjem raziskovalcem dajala pomembne informacije, saj drobni tisk pridobiva na vrednosti predvsem s časovno distanco ... “Razlikovanje med glavnimi in sekundarnimi temami ima lahko katastrofalne posledice” (Minde-Ponet, 1920).
Statistika dotoka – stanje fonda NUK-a po letih – drobni tisk
Organizacija Zbirke PKG • Do l. 2004 delovala kot samostojna enota nato je bila priključena Zbirki EU. • Celotno gradivo Zbirke PKG je bilo razdeljeno v 106 vsebinskih sklopov, v skladiščih na Turjaški ulici 1, Rimski ulici ter v samostanu Mekinje. • Leta 2003 se je gradivo iz Rimske ulice in samostana Mekinje preselilo na Leskoškovo ulico 12, del skladišča na Turjaški ulici 1 pa ostaja. • Od l. 2004 novo gradivo signiramo po tekočih številkah in v skladišču je tako tudi postavljeno.
Bibliografska obdelava drobnega tiska • Kriteriji za obdelavo posamezne enote: CIP zapis, izrazit naslov in kolofon z osnovnimi podatki o publikaciji, naveden avtor ali urednik, vsebuje veliko pomembnega besedila. • Kriteriji za obdelavo enot v zbirnem zapisu: gradivo, ki nima strnjenega avtorskega besedila, nima CIP zapisa, v vsakem primeru pa je odločitev o tem, katero gradivo je primerno za obdelavo z zbirnimi zapisi, odvisna od tipa posamezne knjižnice.
Zbirni zapisi • Primerni za gradivo, ki bibliografsko ni povezano, ga pa druži skupni element: posameznik, ustanova, dogajanje, proces ali obdobje, vsebina , jezik, žanr itn. • Uporabniki praviloma takšno gradivo nikoli ne iščejo po naslovu, ampak vedno tematsko. • Zapis povezanih enot pomeni bogatejšo informacijo kot posamezni zapisi. • Vsebinska obdelava je pri zbirnih zapisih zelo pomembna, zajeti mora čim več kosov, ki smo jih zbrali v en zbirni zapis.
Zbirni zapisi • Značnica je pri zbirnih zapisih v večini primerih stvarna. • Stvarni naslov v zbirnih zapisih damo v oglati oklepaj, saj ga kreiramo sami. • Zbirne zapise kreiramo v vnosni maski Z (zbirke) v formatu COMARC. • Tvorimo krajši bibliografski zapis, ki na kratko opisuje in identificira zbrano gradivo pod enim naslovom zbirnega zapisa. • Zbirni zapisi niso namenjeni prevzemanju v vzajemni bazi COBIB.
Zbirni zapisi • Odločiti se za obdelavo drobnega tiska v zbirnem zapisu ni enostavno. • Pot do končne izdelave zbirnega zapisa je precej drugačna od obdelave monografske publikacije. • Gradivo od l. 2007 obdelujemo na založnika oz. izdajatelja, vendar tudi po vsebini. • Pri razvrščanju drobnega tiska v posamezne skupine potrebujejo katalogizatorji veliko prostora, saj je treba gradivo postaviti na odlagalne površine tako, da sta nad njim omogočena preglednost ter sprotno dopolnjevanje skupin s prihajajočimi izvodi drobnega tiska. • Preden je neka skupina pripravljena za obdelavo v zbirnem zapisu, lahko mine tudi leto dni.
Zaključek • Problematika drobnega tiska ni zaključena – odprte so možnosti nadaljnjega raziskovanja. • Zakon o obveznem izvodu publikacij nas (NUK in UKM) prvič obvezuje, da vnesemo podatke (strokovno obdelamo) o drobnem tisku tudi v vzajemni katalog.