6. SEJA STRATEŠKEGA SVETA ZA TEHNOLOŠKO POLITIKO PRI GZS,

1. 6. SEJASTRATEŠKEGA SVETA ZA TEHNOLOŠKO POLITIKO PRI GZS, 13.05.2009

2. Dnevi red • Pregled realizacije zaključkov 5. seje (priloga Zapisnik 5. seje) • Aktualno stanje na področju instrumentov razvojne politike • (Centri odličnosti, Mladi raziskovalci, mobilnost znanja med RR sfero, univerzo in gospodarstvom) • Razno

3. Zapisnik 5. seje - zaključki • Za obdobje 2007-2013 je nujno povečati načrtovana sredstva in preseči razdrobljenost razpisov za sofinanciranje RR projektov. • Izdelati je potrebno jasno strategijo za razvoj centrov odličnosti na prioritetnih tehnoloških področjih. • Ukrep izgradnje gospodarskih razvojnih središč (GRS) naj se re-definira tako, da bo podpiral vsebinske strateške razvojne programe in sredstva v večji meri usmeril v izgrajevanje kompetenc in ne le fizične infrastrukture. • MVZT se posreduje pismo podpore za spremembo kriterijev za vrednotenje znanstveno raziskovalnega dela na ARRS, ki naj enakovredno obravnavajo znanstveno in aplikativno odličnost. Za gospodarstvo je to še zlasti pomembno z vidika kakovostnega mentorstva mladih raziskovalcev in angažiranja vseh aplikativnih raziskovalcev v svoje razvojne projekte.

4. Evalvacija gospodarske relevance rezultatov in programov centrov odličnosti – 5. seja • Definicija - Raziskovalni CO • visoko kakovostna multidisciplinarna skupina raziskovalcev iz akademske sfere in gospodarstva, • zagotavlja • kritično maso znanja • ustrezno raziskovalno infrastrukturo za preboj CO v vrh svetovne znanosti in/ali vključitev v mednarodno mrežo odličnosti. • mednarodno primerljivost in povezovanje • primerljivost z že uveljavljenimi evropskimi modeli v 5. in 6. OP EU • ZA koga ali kaj – mateja, janja - ?? – do patenta

5. Stanje in pomanjkljivosti • 10 CO • a) informacijsko komunikacijske tehnologije (1); • b) novi materiali (4); • c) biotehnologija in farmacija (2); • d) tehnologije za vodenje procesov (1); • e) tehnologije za trajnostno gospodarstvo, zlasti okoljske tehnologije (2). • 138 partnerjev, • 51 RR, • 87 iz podjetij in zasebnih zavodov. • Velike razlike po številu partnerjev • Nanoznanosti in nanotehnologije (27), • IKT (21) • Sodobne tehnologije vodenja (21), • CO z le tremi nosilnimi partnerji, • Študije struktur in interakcij v biotehnologiji in farmaciji (3) ali CO Superkritični fluidi (3)

6. Financiranje • PO 2004 –2006 - 15,4 mio EUR • 6,2 mio EUR za sofinanciranje skupnih RR projektov CO • 9,1 mio EUR za sofinanciranje nabave raziskovalne opreme in infrastrukture • PO 2007-2013 - 84 mio EUR.

7. CO - Kako naprej Mnenje gospodarstva in znanosti • CO so pravi ukrep za • spodbujanje koncentracije in povezovanja v celotni verigi znanja, • zato je potrebno z ukrepom nadaljevati.

8. Stanje in pomanjkljivosti • Nosilci projektov so (bile) javne raziskovalne in izobraževalne inštitucije • Nimajo posebne formalne organizacijske strukture • Prevelika usmerjenost v nabavo opreme za javne RR institucije in sofinanciranje posameznih RR projektov znotraj CO, • ne zagotavlja kritične mase znanja, • sodelovanje gospodarstva je preveč omejeno • premajhna interdisciplinarnost v RR, • Centri so preveč razdrobljeni in ne zagotavljajo dejanske koncentracije znanja

9. CO - Kako naprej Mnenje gospodarstva in znanosti • Z ukrepom nadaljevati na temeljih • znanstvene in aplikativne odličnosti in raziskovalne infrastrukture – ne pristajati na povprečnost • koncentrirane podpore • na manjše število centrov • na definiranih ključnih tehnoloških področjih, • na zaledje v gospodarstvu, • Stimulacije interdisciplinarnosti in mednarodne odličnosti, • Vzpostavitve optimalne organizacijske in upravljavske strukture • na nivoju državnega ukrepa in posameznih CO

10. CO - Kako naprej Mnenje gospodarstva in (znanosti ?) Usmeritve / spodbude / kriteriji • Strateški RR programi morajo • biti usmerjeni na produktna/storitvena področja, ki so prepoznana kot dolgoročne tržne in razvojne priložnosti gospodarstva. • Enakovredno upoštevati • znanstveni in tehnološki vidiki • tržni vidiki (potencial in sposobnost komercializacije) • stroškovni vidik (utemeljeni učinki vlaganja na daljši rok). • Nosilec RR projektov centra je enotna raziskovalna skupina • mešani teami raziskovalcev RR institucij in  podjetij aktivirajo RR  potenciale v podjetjih - pretežno MSP • Nova paradigma sodelovanja med javno raziskovalno sfero in gospodarstvom, z  dvosmernimi pretoki znanj in kadrov.

11. CO - Kako naprej Mnenje gospodarstva in (znanosti ?) • Financiranje iz strukturnih sredstev • mora biti celovito, usmerjeno • na razvoj in upravljanje centrov, • izgradnjo skupne infrastrukture • izvajanje strateških RR programov. • ne sme biti omejeno le na javni sektor.

12. CO - Kako naprej Mnenje gospodarstva in (znanosti ?) • V razvoju in upravljanju CO • mora imeti gospodarstvo enakovredno vlogo, da bo pripravljeno tudi soinvestirati. • nosilci CO morajo biti inštitucije, ki so po mnenju partnerjev najbolj kompetentne • RR, TC, zasebni inštituti, mreže ali grozdi. • Izvajanje mora potekati po principu JPP

13. CO - Kako naprej Mnenje gospodarstva in (znanosti ?) • Redefinicija “GRS” za povezavo s centri odličnosti in drugimi strateškimi projekti. • izgradnja vezana na strateške razvojne programe za krepitev kompetence vodilnih podjetij v določnem okolju na posameznih tehnoloških področjih. • Izvajanje ukrepa naj se veže na investicije podjetij ali skupin podjetij in ne na regionalne programe. • Sredstva naj bodo podpora zasebnim investicijam z dokazanim širšim učinkom na okolje in že začetim investicijam z realno dokazanimi sposobnostmi za celotno izvedbo, ne le gradnjo objektov, temveč tudi za razvoj dejavnosti. • Le tako bo zagotovljena dejanska izvedba investicij in s tem uspešno črpanje sredstev. • Oceni naj se realen obseg možnih in izvedljivih investicij ter na tej osnovi določi dejanski obseg sredstev za ta namen. Glede na dosedanji potek priprave projektov je očitno, da večji del opredeljenih projektov v OP ni realno izvedljiv.

14. Izhodišča Bele knjige 2008 – 1I. Ukrepi za tehnološki preboj slovenskega gospodarstva in globalizacijo trgov IZHODIŠČNO STANJE PREDLOGI Doseganje visokih stopenj gospodarske rasti in izvoza, zaposlenosti, visoke strukturne brezposelnosti, inflacije - ostala bo draginja nezadovoljni zaposleni – pritiski na plače – nemotiviranost za spremembe UKREPI ZA TEHNOLOŠKI PREBOJ (8) Podpovprečna produktivnost manj kot 10% zaposlenih v SLO ustvarja več kot nizko tehnološke panoge EU 15 -2000 (42.000 EUR) 4,46 X manjši učinek R&R naložb - Slovenija v inovacije vlaga 16% več kot EU25, dosega pa le 26% izplena 10-letni zaostanek v prestrukturiranju 10X povprečni zaostanek na kriterijih 3. razvojne stopnje za razvitimi malimi EU državami Neizkoriščeni potenciali ključnih razvojnih projektov, Neučinkovito črpanje kohezijskih EU sredstev UKREPI ZA GLOBALIZACIJO (5) Regionalna ujetost slovenskega izvoza 10% izven EU, YU in Rusije; 100 izvoznikov – 55% izvoza Neusklajen nastop; Zaprtost za NTI

15. Izhodišča Bele knjige 2008 - 2 Desetkraten povprečni zaostanek na kriterijih 3. razvojne stopnje za razvitimi malimi EU državami • VIR: Boštjan Ložar, MBA, • Blagovne znamke; • * European Inovation Scorecard 2007; ** Razen Avstrije vse države med prvimi šestimi po inovativnosti (EIS)

16. Kdo zdaj koga rabi • Močni projekti za EU sredstva • Pretok znanja iz/v gospodarstvo in RR • Velik pomen znanosti – res ne rabi gospodarstva?