NPZ (GEOGRAFIJA)

1. NPZ(GEOGRAFIJA) Povzeto po gradivu, ki sta ga za zgodovino pripravila Vojko Kunaver in Bernarda Gaber.

2. Izhodišča za NPZ • Izhodišča pripravila Državna komisija • Prvi nacionalni preizkusi so bili v šolskem letu 2001 • Temeljna cilja: izboljšanje kakovosti poučevanja in zagotavljanja kakovostnejšega znanja in zmožnosti pri učencih • Strokovna merila: veljavnost, zanesljivost, objektivnost, meriti morajo različne vrste in taksonomske stopnje znanja

3. Smisel NPZ • Sprememba zakonodaje pomeni da NPZ niso več tako odločilnega pomena za prehod iz OŠ v SŠ • Ugotavljanje stopnje doseganja standardov znanja v UN in vpogled v dolgoročnejše trende • Mednarodna primerljivost (TIMSS, PISA) • Informacija učiteljem in institucijam, ki se ukvarjajo s to problematiko

4. Cilji NPZ • Za učence in starše: dobiti informacijo o doseženem znanju in jo primerjati z vrstniki • Za učitelje: pridobitev informacije o znanju svojih učencev in doseganju standardov v UN • Za šole: pridobiti informacijo o kakovosti dela in možnosti za izobraževanje učiteljev • Za strokovne institucije: podlaga za sprejemanje odločitev o razvoju izobraževalnega sistema na nacionalni ravni

5. Načela NPZ • Jasno izražen namen NPZ (jasnost, razumljivost, verodostojnost) –Preverjanje mora biti v korist učencev • Z NPZ se preverjajo standardi v UN (ne smejo se preverjati standardi, ki niso zapisani) • Veljavnost, objektivnost in občutljivost preverjanja • Nepristranskost NPZ do vseh učencev

6. Načela NPZ • Omogočanje učencem, da pokažejo različne vrste in ravni znanja • Vključevanje učiteljev v proces NPZ (izdelava meril za vrednotenje in samo vrednotenje) • Pridobitev uporabnih informacij • Dosežkov NPZ ne smemo uporabljati v nedovoljene namene (npr.:klasifikacije na “boljše” in “slabše” šole) • Nenehna evalvacija NPZ in negativni vplivi (zožitev poučevanih vsebin in podrejanje učnega procesa NPZ – primerjajmo z maturo)

7. Zgradba NPZ • Trajanje poskusa: 60 minut • Predmeti, ki so si sorodni imajo sorodno zgradbo NPZ • Tipi nalog: največ štirje različni tipi nalog • Taksonomske ravni: • - znanje in poznavanje (30%) • - razumevanje in uporaba (35%) • - reševanje problemov, vrednotenje (35%)

8. Vsebinska in formalna struktura preizkusaznanja • Sestavljalci morajo biti usposobljeni za sestavo testa znanja • Poznati morajo učne cilje • Cilji in standardi morajo biti jasno opredeljeni • Poznana mora biti lestvica vrednotenja standardov • Taksonomske ravni znanja so opredeljene v mrežnem planu

9. Priporočila sestavljalcem NPZ • Preverja naj se splošno znanje, razumevanje preprostih besedil, samostojnost, natančnost • Naloge naj ne odstopajo od šolske prakse, preverjajo naj razumevanje, uporabo in povezovanje pojmov • Raven zahtevnosti bralnega razumevanja naj ne bo previsoka • Odločiti se je treba, kako naj bodo naloge razvrščene (glede na vsebine, glede na zahtevnost…)

10. Različni tipi nalog pri preverjanju znanja (tudi NPZ) • Naloge zaprtega tipa (urejanje, povezovanje, izbira med dvema možnostma, dopolnjevanje, kratek odgovor) • Naloge polodprtega tipa (zapis kratkega odgovora, strukturirane in problemske naloge).

11. Koraki pri nastajanju preizkusov znanja • Izbira standardov in ciljev iz UN • Določitev možnih tipov nalog • Sestava začetne zbirke nalog • Načrt vsebine končnega preizkusa (število nalog, vsa učna področja, različne taksonomske ravni – mrežni plan) – pokazati mrežni diagram • Sestava in preverjanje poskusne serije – to bi bilo pretestiranje, ki ga zaenkrat ne izvajamo • Konstrukcija končne verzije preizkusa • Izdelava in moderacija navodil za vrednotenje • Izvedba preizkusa in vrednotenje odgovorov na ciljni populaciji

12. Kaj pa učenci s posebnimi potrebami? • Informacije bodo v “Navodilih za izvedbo”, ki jih dobi šola • Za to se učitelji (kot razredniki) pozanimajo pri ravnateljih • S samim ocenjevanjem učitelji nimajo dela, pač pa se s tem ukvarjajo specializirani strokovnjaki • Učenci šol z nižjim izobrazbenim standardom lahko pišejo, če želijo (v resnici tam geografije nimajo, imajo družboslovje)