Anti-pedagog Freud

1. Anti-pedagog Freud Cesar Taisija Hrib Miša

2. Kultura Kultura je nekaj, kar je neka manjšina, ki se je znala polastiti sredstev oblasti in prisile, naložila upirajoči se večini (Freud). 6 OSNOVNIH POTEZ KULTURE • Obvladovanje naravnih sil • Nekoristno dopolnilo, ki daje lepoto, estetiko • Čistoča, higiena • Red • Visoko vrednotenje duhovnosti • Oblikovanje družbenih odnosov

3. Zakaj so ljudje skregani s kulturo? • Delovanje s prisilo • Zatiranje nagonov Funkcije kulture • Urejanje medčloveških razmerij • Obramba pred naravo

4. religija Religija je vsestranska tolažba (Freud). FUNKCIJE RELIGIJE • Obramba pred naravo • Obramba pred kulturo • Legitimacijska funkcija • Zadovoljevanje narcizma

5. Sanje o novi kulturi dosežene z drugačno vzgojo

6. V čem je religija zgrešila? Pojem Realno po Freudu: ≠ dejanskost, zunanja realnost, družbena realnost = Realno spola, Realno smrti to so osnovni človeški vzgibi – spolni nagon in gon smrti (ali pulzija smrti) 1 ?

7. 2 Freud predlaga vzgojo glede na realnost: ≠ prilagajanje individua družbi, harmonično sobivanje individua in družbe ni možno! = 1. priznati človeške nagone 2. jim dopustiti zadovoljitev?? se razumsko odločiti, da jih bomo obvladali zavedati se in sprejeti lasten razcep (med nagoni in družbenim življenjem) NE!

8. Vzgoja po meri iluzije = prilagoditev individuma iluziji s tem, da prepoveduje mišljenje Religija potlačitev gonov z vsiljenimi pravili Um prevlada uma nad goni – jih priznamo in se nato razumsko odločimo, da jih bomo obvladali

9. V čem je torej razlika? Razlika je v zavedanju in priznavanju. • Priznanje želja deluje pomirjevalno. • Želje se realizirajo s tem, da so izrečene. Prva dolžnost vseh živih bitij je prenašati življenje. s priznanjem naših gonov in želja (namesto zatiranjem) postane življenj znosnejše.

10. Nelagodja v kulturi IZVOR TRPLJENJA Izvor trpljenja je družba. Tu zataji funkcija kulture. DVE SILI, KI STA PRIPELJALI DO ZDRUŽEVANJA V SKUPNOST • Ananke • Eros

11. Pulzija smrti = agresivnost in samoagresivnost EROS Vs. THANATOS Eros VS kultura Kultura postane prizorišče boja med Erosom in Thanatosom. VS. Thanatos

12. Občutek krivde Poleg Erosa uporablja kultura kot orožje proti Thanatosu še občutek krivde. KAKO? Princip sramu, ponosa, občutka krivde – ponotranjene, nezavedne družbene norme Ojdipov kompleks: poosebljata ga Ojdip – moški in Elektra – ženske = simbolično umoriti istospolnega roditelja in se poročiti z roditeljem nasprotnega spola Psihični aparat: 1 2 Princip realnosti – upravlja zavestne miselne procese Jaz (Ego) Nadjaz (Superego) Ono (Id) Princip ugodja (zadovoljevanje nagonov) - nezavedno

13. OBČUTEK KRIVDE: Otrok ima v sebi agresivnost (predvsem do Starša istega spola) Ojdipov kompleks se razreši Nastane Nadjaz: ki je nabit z agresivnostjo, ki je bila prej namenjena staršu-avtoriteti, zdaj pa se obrne proti Jazu Agresivnost Nadjaza Jaz občuti v obliki občutka krivde

14. S pomočjo občutka krivde kultura torej doseže odrekanje gonom. ... Freud pa se sprašuje, ali se bo kulturi posrečilo zaustaviti razdiralne sile (Thanatos): izbrana pot t.j. Krepitev občutka krivde je namreč pripeljala do tega, da se je samouničevalna sila okrepila.

15. Podobnosti v procesih evolucije indivua in kulture Eros VS. Thanatos v kulturi Proces evolucije Kdo je torej vzgojitelj? Po Freudu vzgojitelj ni potreben operator vzgoje preko katerega otrok stopi v red človeštva v individumu = = razvojni proces vzgoja = Ojdipov kompleks in uboj praočeta

16. Očitki vzgoji Vzgoja spodbuja sprevid želja (pulzija smrti, spolni nagon) in konfliktov med njimi (Eros VS. Thanatos) Občutek krivde ne pripelje do premišljene zavrnitve, torej obvlade teh želja, temveč pripelje do • nepriznavanja in • potlačitve

17. Psihoanaliza v predšolski vzgoji UVEDBA PERMISIVNE VZGOJE • Hranjenje otroka na zahtevo • Škodljivost pregrobega navanja na čistočo • Škodljivost prepovedovanja masturbacije USPEHI NEUSPEHI

18. Pozicija vzgojitelja Psihoanaliza je prispevala pri vzgajanju na področju prevzgoje z novo pozicijo vzgojitelja (po Aichornu): Vzgojitelj mora vzbuditi pozitiven transfer v otroku/mladostniku Ko to doseže, lahko vzgojno vpiva nanj Nasplošno pa je bila postavljena stroga meja med vzgojnim odnosom in analitičnim, torej med vlogo vzgojitelja in analitika. = postaviti se na mesto Idealnega jaza !

19. Summerhill • A. S. Neill • Permisivna vzgoja • Skupno postavljanje pravil – občni zbor REZULTATI • Glede na družbeni uspeh • Glede na zmožnost za srečo KOMENTAR MILLOTOVE IDENTIFIKACIJA Z VZGOJITELJEM NEILLOVA METODA SVOBODE

20. Pomen nezavednega zavest Nezavednemu ne moremo ukazovati. predzavestno nezavedno Prav nezavedno ima največji vpliv pri vzgojnemu procesu. Učinkov/rezultatov vzgojnega procesa ne moremo predvidevati, saj sta vzgojiteljevo in vzgajenčevo nezavedno nepredvidljiva.

21. Je torej možna znanost o vzgoji? NE! Lahko glede na uporabljena pedagoška orodja predvidevamo učinke vzgoje? Nezavedno je namreč nepredvidljivo se mu ne da ukazovati, obratno - ono ukazuje naši zavesti in vpliva na vzgojni proces. O nečemu, ki ne poznamo in na kar ne moremo vplivati, ni mogoče razviti znanosti. NE!

22. Pomen vzdržnosti Želje otrok so le-tem odtujene: v resnici so te želje pomembnih Drugih (strašev, vzgojiteljev). S tem, da se ohrani nevtralnost oz. da se se vzdrži katerih koli tudi nasvetov, se opravi razodtujitev. Podobnost v prihoanalizi: ko se analitik vzdrži odgovora na pacientovo zahtevo, pusti odprto pot analitičnemu procesu, ki utira pot razodtujeni želji pacienta.

23. Pomen vzgojiteljevih idealovpri vzgoji

24. Škodljivost in nujnost vzgoje skozi psiholoanalizo KONEC