340 likes | 435 Views
(Zakaj se Heiligova “Sensorama” (iz “PRIMEROV NA SPLETU”) ni prijela in kako bi bilo mogoče koncept (uspešneje) izvesti z današnjo tehnologijo?. Predstavljajmo si:. Sedimo na premičnem stolu. lasje nam plapolajo v vetru. (ali zdrsijo skozi plešo).
E N D
(Zakaj se Heiligova “Sensorama” (iz “PRIMEROV NA SPLETU”) ni prijela in kako bi bilo mogoče koncept (uspešneje) izvesti z današnjo tehnologijo?
Zavedamo se da take (multimedijske) naprave do sedaj še ni bilo.
Sliši se super. Za 25 centov vožnja po brooklyn-u -to se sigurno splača
Kaj če vam povem, da imate roke na krmilu, ki se sicer trese zaradi lukenj v cesti, vendar ne morete zamenjati smeri, tako da je 12 minutna vožnja le nekakšnen voden ogled mesta.
In npr., da se med vožnjo močno nagnete, pa motor še kar stoji pokonci.
»Sensorama« je bil eden izmed poskusov navidezne resničnosti, čeprav mislim da se takrat temu ni tako reklo.
Avtor Morton Heilig je komentiral propadel projekt, kot prenapreden za takraten poslovni svet
Lahko bi bilo res, da takratni svet še ni bil pripravljen na takšne stroje, vendar jaz vidim problem v človekovi nezmožnosti poseganja v potek dogodkov
Sensorama je na nek način oblika kina, ogled filma. Preprosto se usedeš in gledaš
ampak zdi se mi, da je to le dober poizkus (za tiste čase in tehniko) ustvariti navidezno resničnost.
Prave videoigre so se prijele oz nastale, šele ko je uporabnik lahko nekaj spreminjal, sodeloval.
Drugi razlog, ki ga vidim kot pomembnega na neuspešnost sensorame je tehnika.
Pred leti so bili (morda je še zdaj) popularni »simulatorji«. To so bile nekakšne sonde v katerih so bili sedeži za npr. 10-15 ljudi, pred njimi pa velik zaslon.
Sonda je stala na nekakšnih hidravličnih ceveh. V teh simulatorjih si se lahko popeljal z letalom, vozil rally, potoval z vlakom po vesoljskih železnicah, itd.
Občutek, ki si ga imel med predstavo je bil dokaj resničen, z izjemo gravitacijskih sil, vonja in še nekaterih zunanjih vplivov, ki jih je v taki napravi težko ustvariti.
To je, se mi zdi, dober pokazatelj, kako nekaj zelo tehnično izpopolnjenega ne zaživi.
Ljudje se naveličajo delno resničnih, ponavljajočih občutkov, kateri pa so lahko vsakič vznemirljivi in drugačni pri (vsaj na pogled) enostavni in skromni igrici kot je
TETRIS TETRIS