450 likes | 798 Views
URBANIZACIJA ZDA URBANIZATION OF USA. Suzana Černe, prof. @ Robert Raplenovich, prof. Začetek 20. stoletja – več kot ½ prebivalstva živi na podeželju Leta 2000 živi v mestih več kot 80 % prebivalstva – 75 % v velemestih
E N D
URBANIZACIJA ZDA URBANIZATION OF USA Suzana Černe, prof. @ Robert Raplenovich, prof.
Začetek 20. stoletja – več kot ½ prebivalstva živi na podeželju Leta 2000 živi v mestih več kot 80 % prebivalstva – 75 % v velemestih Urbanizacija je potekala zelo hitro, ameriška mesta so se razvijala drugače kot evropska
U.S. - European Cities Comparison U.S. CitiesEuropean Cities AD - After Detroit BC - Before Cars Free Market Directed Government Directed Location for work Location for work and living Unplanned growth Planned development Sporadic Growth Sustainable development Racial and economic segregation Integrated communities
Večina, 75 % prebivalstva živi v večjih ali manjših mestih. Predvsem v starih industrijskih pokrajinah na SV države je prebivalstvo nakopičeno v obsežnih mestnih območjih. Velika milijonska mesta se zlivajo s širokimi obmestji v nepregledne mestne pokrajine.
Major American Cities • New York City, New York • Los Angeles, California • Chicago, Illinois • Houston, Texas • Philadelphia, Pennsylvania
Population of Major Urban Areas • New York City 8.1 to 21.1million • Los Angeles 3.8 to 16.3 million • Chicago 2.8 to 9.1 million • Washington/Baltimore 7.6 million • San Francisco/Oakland 7.0 million
NEW YORK BOSTON
Ameriško velemesto sestavljajo trije deli, ki se močno razlikujejo po funkciji in po videzu.
Vzroki za gradnjo nebotičnikov: • komunikacije • cena zemljišč
NEW YORK BRESPOSLENI PO TERORISTIČNEM NAPADU 2001
Okoli poslovnega središča se širi notranji del mesta, ki je nastal v času močnega priseljevanja v 19. in začetku 20. stol. V njem so nastali geti, to so četrti, v katerih so se doselili doseljenci ene same narodnosti. V notranjih delih so se oblikovale četrti, kjer živijo manj premožni prebivalci. Po letu 1945 se je v notranje dele okrepilo priseljevanje črncev in pripadnikov drugih narodnosti, ki so pripadali nižjemu socialnemu sloju, so se številne četrti spremenile v slume.
Ostra rasna razdeljenost v središču Chicaga Kitajska četrt v San Franciscu Italijanska četrt
Za slume je značilno… • slabo vzdrževane stavbe in komunalne naprave • opuščeni trgovski lokali • Visoka stopnja socialnih deviacij (alkoholizem, kriminal, uživanje mamil) Izboljšave: • Sanacija slumov • Dvig izobrazbene in kulturne ravni • Dvig ekonomskih osnov prebivalstva
Določena območja so lahko opuščena, drugod se lotevajo prenove četrti. Vanje se naseljujejo pripadniki srednjega sloja. Poleg stanovanj je tu nekaj industrije (starejše, ki potrebuje manj kvalificirano delovno silo), trgovin, prometnic,…
Za notranji del mesta je značilno tudi izseljevanje starih industrijskih obratov. • selijo se zaradi pomanjkanja prostora • mestno obrobje jim nudi večje proste površine in boljšo prometno dostopnost ob vozliščih avtocest • približujejo se visoko kvalificirani delovni sili, ki živi v udobnejših zunanjih mestnih četrtih
Benefits of Large Cities • Business and financial centers • Communication and transportation centers • Diverse population • Public transportation • Entertainment • Cultural Amenities
Problems of Large Cities • Aging infrastructure • Costly social services • Limited tax revenues • High rates of crime • Declining manufacturing base • Global competition
Top Ten Rankings for 2002(cities over 500,000 population) The top ten rankings
Četrti enodružinskih hiš • leta 1920 je v njih živelo 20 %, leta 2000 že 56 % vsega prebivalstva • menjavanje četrti različno premožnih slojev Suburbana območja
Spreminjanje deleža črnskega in belega prebivalstva, ki živi v notranjem delu mesta, v predmestju in na podeželju, v obdobju 1960-90
Naraščanje deleža prebivalstva, ki živi v suburbanih predmestjih, v letih 1920-90 • Vzroki za suburbanizacijo: • slabšanje bivalnih razmer v notranjih delih mesta • izboljšano prometno omrežje, ki omogoča dnevno migracijo na daljše razdalje • želja po enodružinski hiši “v zelenju” • značilna so tudi mobilna naselja za mobilne domove
Growth of Suburbs and Exurbia • Cheap land • American Dream • Influence of the automobile • White Flight • Government support • Tax break for home ownership • Auto and construction lobbies
Key A The Central Business District. B The Zone of Transition. C Working class residential. D Commuter zone. E Countryside area
Značilne so široke in uniformirane soseske enodružinskih hiš. • Med seboj se ločijo po velikosti hiš, vrtov, zelenic in opremljenosti z oskrbnimi dejavnostmi
Vzporedno s preseljevanjem ljudi na obrobje mest nastajajo tam nova oskrbna središča. V ta obmestna središča se selijo tudi trgovska podjetja z luksuznim blagom, da se približajo kupcem z višjo kupno močjo. Oskrbna središča so si precej podobna: na površini 15 - 30 ha sta običajno, ob obsežnih parkiriščih, ena ali dve veleblagovnici, ob njih pa še okrog 200 trgovskih lokalov in obratovalnic storitvene obrti.
Nakupovalnim središčem so sledili industrijski parki, kompleksi uradov, banke, hoteli, zabaviščni objekti in druge storitvene dejavnosti. .Izoblikujejo se nova suburbana poslovna središča v predmestjih, ki so prilagojena “avtomobilskemu načinu življenja”.
Zaradi nenehnega širjenja mest so nastala obsežna območja, kjer se mesta prepletajo oz. prehajajo druga v drugo in skupaj tvorijo obsežna somestja. Največje somestje je megalopolis, ki se vleče v 800 km dogem in 250 km širokem pasu ob SV obali ZDA od Bostona do Washingtona.
Skupne značilnosti urbanizacije • Močna decentralizacija oz. selitev prebivalstva, industrijskih con in oskrbnih dejavnosti iz notranjih mestnih delov na njihovo obrobje • Socialna segregacija, ki je očitna v členitvi stanovanjskih sosesk na: udobnejše in prijaznejše četrti prebivalstva višjega in srednjega socialnega razreda ter na zanemarjene predele nižjega sloja • Prometni problemi (visoka stopnja motorizacije in široko razprostranjene in redko zazidane obmestne stanovanjske soseske, razpredene lokacije industrijskih in oskrbnih dejavnosti povečujejo kroženje ljudi in dobrin; s sodobnimi prometnimi sredstvi nemotenega odvijanja prometa še niso zadovoljivo uredili)
Posledica teh problemov je po letu 1960 stagnacija ali celo upadanje prebivalstva v velemestih SV dela ZDA. • Na J in Z ZDA pa se kaže pospešena rast mest (redko poseljena območja, brez okolju škodljive industrije, pokrajina ni prizadeta, v mestih ni zastarele stanovanjske in komunalne opreme). • Značilnost sodobne ameriške urbanizacije je povečan pomen srednje velikih mest, ki v zadnjih letih kažejo močnejše razvojne težnje. • Hitre spremembe v ameriških mestih os tudi posledica velike mobilnosti ameriškega prebivalstva
Zgostitev na območju megalopolisa, starega industrijskega pasu in S od Velikih jezer in reke sv. Lovrenca v JV Kanadi Gostota poselitve se od V proti Z zmanjšuje Gosto in redko poseljena območja Drugo zgostitveno območje je v tihooceanskem obalnem pasu
Gibanje števila prebivalcev po ameriških zveznih državah v obdobju 1990-2000