1 / 14

ZEMLJEPISNA LEGA CESTNEGA PREDORA KARAVANKE

lark
Download Presentation

ZEMLJEPISNA LEGA CESTNEGA PREDORA KARAVANKE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Uvod v gradbeništvodoc. dr. Dušan ŽagarSeminarska naloga CESTNI PREDOR KARAVANKE Teja Penko Ljubljana, 8. november 2008 Operativno gradbeništvo, 1. letnik

  2. ZEMLJEPISNA LEGA CESTNEGA PREDORA KARAVANKE ● Povezava med Avstrijsko Koroško in Slovenijo; ● v Sloveniji navezava na avtocestni krak Jesenice–Brežice, v Avstriji na Tursko avtocesto.. Slika1:Zemljepisna lega predora Karavanke http://www.drc.si/LinkClick.aspx?fileticket=O38teHMDjjA%3D&tabid=83&mid=416

  3. OSNOVNI PODATKI O PREDORU ● Rudarska dolžina 7864m, od portala do portala 8019m. Portalje vhodni objekt v predor. ● Slovenski del predora je dolg 3750 metrov; ● otvoritev 1. junij 1991, promet steče 2. junija 1991; ●edini enocevni predor na slovenskem avtocestnem območju; ●najdaljši slovenski cestni predor in deveti najdaljši avtocestni predor evropskih Alp.

  4. GRADITEV KARAVANŠKEGA PREDORA PROJEKTIRANJE ● 1964 strokovnjaki prvič razmišljajo o graditvi predora; ● 1977 podpisana pogodba med SFRJ in Republiko Avstrijo o graditvi predora; ● 1986 začetek gradnje predora. FINANCIRANJE in IZVEDBA ● Investitorske posle je vodila Skupnost za ceste Slovenije, (Gradnja predora in portala je stala 7 048 205 073 SIT, celoten projekt Karavanke pa 12 829 176 951 SIT.) ● investitor je za glavnega izvajalca izbral podjetje Slovenijaceste Tehnika (SCT), ● za vodjo naše delegacije je bil imenoval dipl. inž. Boris Mikoš.

  5. GEOLOGIJA V KARAVANKAH • Karavanke so preživele več gorotvornih obdobij (močno preoblikovane). • Raznolika sestava: • APNENCI • DOLOMITI • LAPORJI • BREČE in KONGLOMERATI • PEŠČENJAKI • SADRE • ANHIDRITI • GLINENE KAMNINE • PIRIT • Strokovnjaki opravili geološke, geofizikalne, geomehanske in seizmološke raziskave ter meritve. • Rezultati: - na slovenski strani predora so razmere izjemno zahtevne; - gradnja na južni strani se začne devet mesecev prej kot na severni strani.

  6. POTEK GRADNJE PREDORA KARAVANKE • izkop predorske cevi po novi avstrijski metodi NATM oz. NÖT - razdelitev predora na KALOTO, STOPNJO in TALNI OBOK Slika 2:Shema štirih stopenj napredovanja del • Arih, R., Borko, A., Cirman, J., Gregorc, C., Marinko, T., Marussig, M., Mikoš, B., … 1992. • Predor Karavanke. Ljubljana, Pegaz International d.o.o. • Osnovni materiali, uporabljeni pri gradnji: • BRIZGANI BETON - notranja betonska obloga nima nosilne funkcije, služi za zaščito izolacije. • ARMATURNA MREŽA • JEKLENI PREDORSKI LOKI - zvončaste oblike • SIDRA - pahljačasto (radialno) uvrtana v zaledno hribino

  7. Slika 3: Upognjeni predorski loki HRIBINSKI RAZREDIupoštevajo geomehanske lastnosti hribine, katere so podlaga za način gradnje. Slika 4: Skice sidranja v hribino Arih, R., Borko, A., Cirman, J., Gregorc, C., Marinko, T., Marussig, M., Mikoš, B., … 1992. Predor Karavanke. Ljubljana, Pegaz International d.o.o.

  8. TEŽAVE IN NEVARNOSTI ● HRIBINSKI PRITISKI ●zaradi tektonsko porušene hribine - večajo se s slabšanjem mehanskih lastnosti kamnine; ● zaradi nabrekanja - povečana prostornina mineralov glin po vpijanju vode. Slika 6:Patentirana sidrna glava, razvita med delom v predoru - • prenese še dodatnih 20cm deformacij • Arih, R., Borko, A., Cirman, J., Gregorc, C., Marinko, T., • Marussig, M., Mikoš, B., … 1992. • Predor Karavanke. Ljubljana, Pegaz International d.o.o. Slika 5: Zdrobljen brizgani beton zaradi deformacij in pritiskov

  9. POJAVI METANA • VDORI VODE • Zaradi izpiranja zdrobljenega materiala v predor vgradijo INJEKCIJSKE SULICE • radialno po kaloti; • skozi te sulice vtisnjena injekcijska masa - s tem se ustvari nosilni obok. Slika 7: Vgradnja injekcijskih sulic Arih, R., Borko, A., Cirman, J., Gregorc, C., Marinko, T., Marussig, M., Mikoš, B., … 1992. Predor Karavanke. Ljubljana, Pegaz International d.o.o.

  10. ZAKLJUČNA DELA • ODVODNJAVANJE – hribinska voda z vozišča zajeta v drenažnih ceveh in odvedena vsakih 53m v glavno kanalizacijo predora • IZOLACIJA - 2mm PVC folije; - pod izolacijo vgrajena POLST (filc) - zaščitni sloj izolacije in hkrati drenažni sloj Slika 8: Vgrajevanje izolacije • NOTRANJI OBOK – betoniranje oboka Slika 9: »Betonerski vlak« Arih, R., Borko, A., Cirman, J., Gregorc, C., Marinko, T., Marussig, M., Mikoš, B., … 1992. Predor Karavanke. Ljubljana, Pegaz International d.o.o.

  11. INSTALACIJE • razsvetljava • prezračevanje - v osrednjem delu je osem skupin ventilatorjev, ki potiskajo zračno maso Slika 10: Ventilatorji v sredini predora Arih, R., Borko, A., Cirman, J., Gregorc, C., Marinko, T., Marussig, M., Mikoš, B., … 1992. Predor Karavanke. Ljubljana, Pegaz International d.o.o. • klic v sili - naprava za klic je nameščena v nišah, ki so vkopane v zahodni steni predorske cevi v razmikih povprečno 212m • požarna zaščita • TV nadzor • komunikacijske naprave • krmiljenje in nadzor prometa

  12. JUŽNA PORTALNA STAVBA PORTAL:- vhodni objekt v predor - združuje funkcije, ki so nujno potrebne za nemoteno obratovanje predora in varnost prometa Slika 11: Portalna stavba med gradnjo in leta 2001 - močan tehnološko-racionalen pomen, saj je projektant uporabil rešitev zajetja svežega zraka in odvajanje izrabljenega predorskega, združena v en objekt

  13. VZDRŽEVANJE PREDORA • v zadnjih letih naj bi upravljavec slovenskega dela predoraDARS d. d. : • posodobil računalniški sistem • vgradil LED smernike • ojačal razsvetljavo (dela potekajo še danes) • posodobil video sistem in • vgradil ozvočenje predora • do konca 2014 oz. 2019 je potrebno zagotoviti še višje varnostne ukrepe: adaptiranje prezračevanja (v sredinskem delu predora) in izboljšanje ubežno-reševalne poti; • predor nima dodatnih zasilnih izhodov in reševalnih poti - največja pomanjkljivost predora

  14. HVALA ZA VAŠO POZORNOST

More Related