E N D
Uvod v gradbeništvodoc. dr. Dušan ŽagarSeminarska naloga CESTNI PREDOR KARAVANKE Teja Penko Ljubljana, 8. november 2008 Operativno gradbeništvo, 1. letnik
ZEMLJEPISNA LEGA CESTNEGA PREDORA KARAVANKE ● Povezava med Avstrijsko Koroško in Slovenijo; ● v Sloveniji navezava na avtocestni krak Jesenice–Brežice, v Avstriji na Tursko avtocesto.. Slika1:Zemljepisna lega predora Karavanke http://www.drc.si/LinkClick.aspx?fileticket=O38teHMDjjA%3D&tabid=83&mid=416
OSNOVNI PODATKI O PREDORU ● Rudarska dolžina 7864m, od portala do portala 8019m. Portalje vhodni objekt v predor. ● Slovenski del predora je dolg 3750 metrov; ● otvoritev 1. junij 1991, promet steče 2. junija 1991; ●edini enocevni predor na slovenskem avtocestnem območju; ●najdaljši slovenski cestni predor in deveti najdaljši avtocestni predor evropskih Alp.
GRADITEV KARAVANŠKEGA PREDORA PROJEKTIRANJE ● 1964 strokovnjaki prvič razmišljajo o graditvi predora; ● 1977 podpisana pogodba med SFRJ in Republiko Avstrijo o graditvi predora; ● 1986 začetek gradnje predora. FINANCIRANJE in IZVEDBA ● Investitorske posle je vodila Skupnost za ceste Slovenije, (Gradnja predora in portala je stala 7 048 205 073 SIT, celoten projekt Karavanke pa 12 829 176 951 SIT.) ● investitor je za glavnega izvajalca izbral podjetje Slovenijaceste Tehnika (SCT), ● za vodjo naše delegacije je bil imenoval dipl. inž. Boris Mikoš.
GEOLOGIJA V KARAVANKAH • Karavanke so preživele več gorotvornih obdobij (močno preoblikovane). • Raznolika sestava: • APNENCI • DOLOMITI • LAPORJI • BREČE in KONGLOMERATI • PEŠČENJAKI • SADRE • ANHIDRITI • GLINENE KAMNINE • PIRIT • Strokovnjaki opravili geološke, geofizikalne, geomehanske in seizmološke raziskave ter meritve. • Rezultati: - na slovenski strani predora so razmere izjemno zahtevne; - gradnja na južni strani se začne devet mesecev prej kot na severni strani.
POTEK GRADNJE PREDORA KARAVANKE • izkop predorske cevi po novi avstrijski metodi NATM oz. NÖT - razdelitev predora na KALOTO, STOPNJO in TALNI OBOK Slika 2:Shema štirih stopenj napredovanja del • Arih, R., Borko, A., Cirman, J., Gregorc, C., Marinko, T., Marussig, M., Mikoš, B., … 1992. • Predor Karavanke. Ljubljana, Pegaz International d.o.o. • Osnovni materiali, uporabljeni pri gradnji: • BRIZGANI BETON - notranja betonska obloga nima nosilne funkcije, služi za zaščito izolacije. • ARMATURNA MREŽA • JEKLENI PREDORSKI LOKI - zvončaste oblike • SIDRA - pahljačasto (radialno) uvrtana v zaledno hribino
Slika 3: Upognjeni predorski loki HRIBINSKI RAZREDIupoštevajo geomehanske lastnosti hribine, katere so podlaga za način gradnje. Slika 4: Skice sidranja v hribino Arih, R., Borko, A., Cirman, J., Gregorc, C., Marinko, T., Marussig, M., Mikoš, B., … 1992. Predor Karavanke. Ljubljana, Pegaz International d.o.o.
TEŽAVE IN NEVARNOSTI ● HRIBINSKI PRITISKI ●zaradi tektonsko porušene hribine - večajo se s slabšanjem mehanskih lastnosti kamnine; ● zaradi nabrekanja - povečana prostornina mineralov glin po vpijanju vode. Slika 6:Patentirana sidrna glava, razvita med delom v predoru - • prenese še dodatnih 20cm deformacij • Arih, R., Borko, A., Cirman, J., Gregorc, C., Marinko, T., • Marussig, M., Mikoš, B., … 1992. • Predor Karavanke. Ljubljana, Pegaz International d.o.o. Slika 5: Zdrobljen brizgani beton zaradi deformacij in pritiskov
POJAVI METANA • VDORI VODE • Zaradi izpiranja zdrobljenega materiala v predor vgradijo INJEKCIJSKE SULICE • radialno po kaloti; • skozi te sulice vtisnjena injekcijska masa - s tem se ustvari nosilni obok. Slika 7: Vgradnja injekcijskih sulic Arih, R., Borko, A., Cirman, J., Gregorc, C., Marinko, T., Marussig, M., Mikoš, B., … 1992. Predor Karavanke. Ljubljana, Pegaz International d.o.o.
ZAKLJUČNA DELA • ODVODNJAVANJE – hribinska voda z vozišča zajeta v drenažnih ceveh in odvedena vsakih 53m v glavno kanalizacijo predora • IZOLACIJA - 2mm PVC folije; - pod izolacijo vgrajena POLST (filc) - zaščitni sloj izolacije in hkrati drenažni sloj Slika 8: Vgrajevanje izolacije • NOTRANJI OBOK – betoniranje oboka Slika 9: »Betonerski vlak« Arih, R., Borko, A., Cirman, J., Gregorc, C., Marinko, T., Marussig, M., Mikoš, B., … 1992. Predor Karavanke. Ljubljana, Pegaz International d.o.o.
INSTALACIJE • razsvetljava • prezračevanje - v osrednjem delu je osem skupin ventilatorjev, ki potiskajo zračno maso Slika 10: Ventilatorji v sredini predora Arih, R., Borko, A., Cirman, J., Gregorc, C., Marinko, T., Marussig, M., Mikoš, B., … 1992. Predor Karavanke. Ljubljana, Pegaz International d.o.o. • klic v sili - naprava za klic je nameščena v nišah, ki so vkopane v zahodni steni predorske cevi v razmikih povprečno 212m • požarna zaščita • TV nadzor • komunikacijske naprave • krmiljenje in nadzor prometa
JUŽNA PORTALNA STAVBA PORTAL:- vhodni objekt v predor - združuje funkcije, ki so nujno potrebne za nemoteno obratovanje predora in varnost prometa Slika 11: Portalna stavba med gradnjo in leta 2001 - močan tehnološko-racionalen pomen, saj je projektant uporabil rešitev zajetja svežega zraka in odvajanje izrabljenega predorskega, združena v en objekt
VZDRŽEVANJE PREDORA • v zadnjih letih naj bi upravljavec slovenskega dela predoraDARS d. d. : • posodobil računalniški sistem • vgradil LED smernike • ojačal razsvetljavo (dela potekajo še danes) • posodobil video sistem in • vgradil ozvočenje predora • do konca 2014 oz. 2019 je potrebno zagotoviti še višje varnostne ukrepe: adaptiranje prezračevanja (v sredinskem delu predora) in izboljšanje ubežno-reševalne poti; • predor nima dodatnih zasilnih izhodov in reševalnih poti - največja pomanjkljivost predora