1 / 23

JOSEPH HAYDN (1732 ‒1809)

JOSEPH HAYDN (1732 ‒1809). GODALNI KVARTET SIMFONIJA ORATORIJ SONATA. JOSEPH HAYDN. Navdih v ljudski pesmi Instrumentalni skladatelj Zaslužen za uveljavitev instrumentalne glasbe Godalnega kvarteta Kontakti z Mozartom, medsebojni vplivi. JOSEPH HAYDN.

latona
Download Presentation

JOSEPH HAYDN (1732 ‒1809)

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. JOSEPH HAYDN(1732‒1809) GODALNI KVARTET SIMFONIJA ORATORIJ SONATA

  2. JOSEPH HAYDN • Navdih v ljudski pesmi • Instrumentalni skladatelj • Zaslužen za uveljavitev instrumentalne glasbe • Godalnega kvarteta • Kontakti z Mozartom, medsebojni vplivi

  3. JOSEPH HAYDN • V mladosti igral čembalo, violino, pel v Štefanovi c. na Dunaju • Prijateljeval z libretistom Metastasijem • Imel stike z C. W. Gluckom • 1759, prva simfonija v mannheimskem slogu • Od l. 1761 kapelnik pri grofih Esterhazy • Igral bariton, 6-7 strun za igranje, 10-15 diatoničnih alikvotnih strun

  4. JOSEPH HAYDN • 1766, selitev na grad ob Nežiderskem jezeru • Operno, lutkovno gledališče, orkester • Haydn postane glavni kapelnik • Povezanost narave in umetnosti – bistvena poteza Haydnove glasbe

  5. JOSEPH HAYDN VPLIVI STIL 60. LET • Povezoval baročne in koncertatntne prvine z novimi trendi • Italijanska melodika • Mannheimska šola • Češki temperament

  6. JOSEPH HAYDN • VPLIVI • STIL 70. LET • Vrhunec rahločutnega sloga • Časa viharništva • Poudarjena čustvenost • Pogoste molove tonalitete • Vznemirljivi tremoli, sinkope, sforzati • Razvije tehniko tematske obdelave

  7. JOSEPH HAYDN • STIL 80. LET • Čas zrelosti • Ruski godalni kvartet, op. 33 • Prvi vrhunec klasicizma – vpliv na Mozarta • Na Haydna vplivali Mozartova melodika in kromatika • Naročilo za 6 Pariških simfonij

  8. JOSEPH HAYDN • STIL 90. LET • Pozna dela • Razpust Esterhazyjevega orkestra • Selitev na Dunaj • Potovanje v London • 1790-1792, 6 Londonskih simfonij • Častni doktorat Oxfordske univerze

  9. JOSEPH HAYDN • 1794-1795, drugih 6 Londonskih simfonij • 1797 na Dunaju ustvari himno Bog, obvaruj cesarja • Adagio v godalnem kvartetu op. 76, št. 3 • 1798, po angleških vzorih oratorij Stvarjenje • 1801 – oratorij Letni časi • 1803, premine

  10. KLAVIRSKA GLASBA • Do 1795 zloži več kot 50 SONAT in drugih klavirskih del • Različni slogovni vlivi, Ph. E. Bach • Nove tehnike igranja, še naslon na tehniko čembala • Nove oblike in vsebine • Belkantistična melodika med D. Scarlattijem in L. van Beethovnom

  11. GODALNI KVARTET • Izhaja iz baročne TRIO SONATE • Bistveno oblikoval godalni kvartet • Odpade general bas • Dokomponiran srednji glas • VIOLA dobi nov pomen • Čisti GODALNI STAVEK • Oštevilčeni basi še dolgo v praksi

  12. GODALNI KVARTET • Prvi kvarteti: majhne suite za 4 godala • Vpliv polifonega sloga • Zrela dela štiristavčnost • Vsak instrument je enakovreden, individualiziran • ravnovesje partiture

  13. GODALNI KVARTET • TEMATSKA OBDELAVA, vzor simfonije • Po vzoru kontrapunktične obdelave baročne fuge • Po l. 1781, gradnja temelji na simfonični gradnji • Op. 33, ptičji kvarteti (trilčki v menuetu), Škrjančkov kvartet op. 64, št. 5 • Londonski vpliv, op. 71, op 76, vrhunec oblike

  14. Pozni godalni kvarteti, op. 71, op. 76 • Drznejši melodični postopi • Smele modulacije, oddaljenih tonalitet • Meje oblike razširja • Najava romantike • Kombinacije sonatne forme in rondoja v finalih • Intimnost in poduhovljenost

  15. HAYDNOVA SONATNA FORMA • Razširi ekspozicijo, izpeljavo in reprizo • Intenziviral tematsko in motivično gradnjo • Več dramatike v 1. st. • 2. st. tema z variacijami • 3. st. menuet, ljudska tematika, plesi, izrazita ritmika, aba s triom, vpliv na Beeth. Scherzo • 4. st. rondo ali sonatna forma, tudi oba, živahnost, vedrina, orkestralni efekti

  16. HAYDNOVE SIMFONIJE • Nastale med 1759 do 1795, po naročilu • Od št. 31, praviloma štiristavčnost • Prve v slogu predklasike • Od 1780 uveljavil načelo tematično-kontrapunktične obdelave, istočasno v kvartetu • Prešerne šale! • Vpliv Mozartove melodike • Vrhunec 12 Londonskih simfonij

  17. HAYDNOVE SIMFONIJE • Leta 1784, 6 PARIŠKIH SIMFONIJ, 82-87 • Zrelost, štirstavčnost • Izrazit značaj posameznih stavkov • Motivično skladanje oblikuje formo • Povezuje HOMOFONI STAVEK S POLIFONIM • Vplivi na: Beethovna, Brucknerja, Brahmsa

  18. HAYDNOVE SIMFONIJE • Individualiziranje zvoka GODAL • VIOLINE melodično in tematično vodijo orkester • VIOLA, osamosvojitev, prej podvajanje vl in bas.linije • PIHALA dobijo melodično vlogo, podprta z violinami • Pomen KLARINETA, uvede v Londonskih simf. • Dunajski unisono (oktavna podvojitev: fg/fl/ob • ROGOVI (harmonija), dolgi držani toni, podaljški cevi, • TROBILA, akordična podpora (prej contin.)

  19. HAYDNOVE SIMFONIJE • Dinamika: naraščanje - upadanje • Programski naslovi • homofona spevnost, izvor v ljudski tematiki, ideal naravnosti • Povezava glavne in druge teme • Simetrija tem, štiri in osem taktne periode – utelešenje racionalzma • Vera klasike v MERO in RAZUM

  20. HAYDNOVE SIMFONIJE • Fantazija v oblikovanju forme • Inovativnost v instrumentalnih in formalnih možnostih • Sozvočje forme in vsebine: npr. tridelnost sonatne oblike 1. st.: izvirnost tematike in izpeljava obeh tem, dramatika modulacij • Londonske simfonije – izhodišče za Beethovna,

  21. HAYDNOV ORATORIJ • Odraz Haydnove globoke religioznosti • Zgledi Haendla • STVARJENJE, 1799, besedilo iz geneze, Izgubljeni raj • Prvi posvetni oratorij v nemškem jeziku • Libretist in Haydn – prostozidarja, svobodomiselnost • Poveličuje modrost ustvarjanja sveta

  22. STVARJENJE • Uvertura: svet iz kaosa preide v red, tema se spremni v svetlobo, posnemanje živalskih glasov • Vpliv na programsko glasbo • Polifoni ZBORI, FUGE, velike zasedbe • Simfonična gradnja • Ljudske melodije • Tonsko slikanje

  23. Obvezni slušni primeriJoseph Haydn • Godalni kvartet op. 64, št. 5 , Škrjančkov kvartet • Londonske simfonije – Izbor: • št. 94, Z udarcem na pavke ali simf. Presenečenje, št. 100 -Vojaška, št. 101 - Ura

More Related