170 likes | 799 Views
MOTNJE POŽIRANJA. BORUT KOCIJANČIČ Klinični oddelek za gastroenterologijo Interna klinika Klinični center v Ljubljani.
E N D
MOTNJE POŽIRANJA BORUT KOCIJANČIČ Klinični oddelek za gastroenterologijo Interna klinika Klinični center v Ljubljani
Motilitetne motnje požiralnika so posledica različnih kombinacij ponavljajočih ali kroničnih simptomov, ki jih pogosto ni mogoče razložiti s strukturnimi ali morfološkimi neporavilnostmi v požiralniku.
So posledica motnje v amplitudi in koordinaciji kontrakcij telesa požiralnika in motenega delovanja spodnjega požiralnikovega sfinktra.
Običajno je večja prizadetost motilitete v spodnjem delu požiralnika, lahko gre za hipomotiliteto in hipermotiliteto.
Pri hipomotiliteti je znižana amplituda kontrakcij požiralnika ali celo njihova odsotnost s posledično znižanim tlakom v požiralniku.
Pri hipermotiliteti je prisotna visoka amplituda kontrakcij ob požiranju, amplituda je lahko podaljšana, kontrakcije se lahko ponavljajo, neodvisno od požiranja, tlak v požiralniku je zvišan.
Vzroki motilitetnih motenj so lahko v: - mišičnem sloju požiralnika, - v živčnem sistemu in so lahko posledica neprimernega odgovora na vzdraženje ali na inhibicijo centralnih ali lokalnih nevrotransmitorjev.
Motorične motnje se lahko pojavijo kot primarne motnje požiralnika v sklopu sistemskih bolezni veziva in pri boleznih centralnega ali perifernega živčevja.
Primarne motilitetne motnje požiralnika: • ahalazija, • difuzni spazem požiralnika, • požiralnik v obliki izvijača, • hipertenzivni spodnji sfinkter, • nespecifične motilitetne motnje.
Ahalazija je posledica spazma spodnjega požiralnikovega sfinktra in izguba koordinirane peristaltike spodnjega dela požiralnika, kar prepreči prehod trde hrane in tekočine v želodec.
Ahalazija je posledica selektivnega propada inhibitornih nevronov v steni požiralnika in sfinktra, medtem ko je ekscitatorna inervacija ohranjena.
Neravnovesje med ekscitatorno in inhibitatorno aktivnostjo povzroči zvišan mišični tonus in posledično zvišan tlak v spodnjem požiralnikovem sfinktru, peristaltika pa lahko docela izgine.
Terapija ahalazije Zdravljenje z zdravili; • antagonisti kalcijevih kanalov (diltiazem, nifedipin, verapamil), • nitrati, • periferni opioidni antagonisti (loperamid), Endoskopska (dilatacija, botulin), Operativna (ezofagotomija)
Difuzni spazem požiralnika povzročajo peristaltični valovi z neobičajno visoko amplitudo in daljšim trajanjem ali pa neperistaltično kontrakcijo celega požiralnika.
Pri nespecifični motnji peristaltike zdravimo tiste s premočnimi krči z antagonisti kalcijevih kanalov, pri preslabi kontrakciji pa z prokinetiki.
Funkcionalne motnje požiralnika ne moremo razložiti niti z organskimi niti z motilitetnimi motnjami. So posledica humoralnih, nevralnih in psiholoških dejavnikov, večinoma gre za motnje v senzoričnem sistemu.
Funkcionalne motnje požiralnika • Globus, • sindrom prežvekovanja, • funkcionalna bolečina za prsnico ezofagealnega izvora, • funkcionalna disfagija, • nespecifična funkcionalna motnja požiralnika.