KRITERIJI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

1. KRITERIJI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA DELOVNO SREČANJE MENTORJEV NARAVOSLOVNIH PREDMETOV 2004/2005 DELOVNO GRADIVO Sonja Artač, samostojna svetovalka za biologijo

2. Kaj je preverjanje? Preverjanje mora biti zastavljeno tako, da spodbuja in preverja različne vidike znanja, spretnosti, veščin in procesov. Pri preverjanju morajo biti postavljeni jasni kriteriji, ki izhajajo iz ciljev poučevanja. Opredelitev: • Področij: vsebinsko znanje, eksperimentiranje, komunikacija, sodelovanje, logično razmišljanje • Kriterijev: presojanje kakovosti naučenega • Opisnikov: pokazatelji stopnje doseganja kakovosti

3. KAJ JE OCENJEVANJE? - neločljivo povezano s preverjanjem • opredeljeno v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja; • Ocenjevanje znanja je ugotavljanje in vrednotenje doseženega znanja. Ocenjevanje znanja določene snovi se med šolskim letom opravlja po tem, ko je bila učna snov posredovana, utrjena in je bilo preverjeno, da so jo učenci razumeli ter osvojili. • Ocena je forma, katere lastnost je, da znanju eksplicitno pripiše vrednost. (Krek 2000:28) • standardi znanja • kriteriji ocenjevanja • ocenjevalne lestvice

4. KAJ SO KRITERIJI? • PRI OPREDELJEVANJU KRITERIJEV IZHAJAMO IZ: • CILJEV IN STANDARDOV - KAKŠNI NAJ BODO DOSEŽKI UČENCEV. • SPLOŠNIH CILJEV V UN, KO POVEZUJEMO PROCESNA • IN VSEBINSKA ZNANJA, KI JIH RAZVIJAMO PRI PREDMETU. • IZ KONKRETNIH DEJAVNOSTI, S KATERIMI UČENCI • DOSEGAJO CILJE IN STANDARDE IZ UN. • IZ POSAMEZNIH IZDELKOV, S KATERIMI UČENCI DOKAZUJEJO, • KATERE CILJE IN STANDARDE DOSEGAJO. • ENAKO KOT CILJE (OPERATIVIZIRANE), TAKSONOMSKO • STOPNJUJEMO TUDI KRITERIJE.

5. OBLIKOVANJE KRITERIJEV STANDARDI ZNANJ: določajo nivo znanja, ki ga učenci dosegajo. Večina učnih načrtov ima opredeljene minimalne in temeljne standarde. KRITERIJI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA: določajo področja učenčevih dosežkov. S kriteriji presojamo kvaliteto učenčevih dosežkov. Pri ocenjevanju dosežke tudi vrednotimo. Kriteriji končnega preverjanja izhajajo iz področij ocenjevanja - preverjajo predvsem doseganje minimalnih standardov. OPISNIKI: so pokazatelji stopnje doseganja kakovosti;učitelj jih določi kot pragove pri presojanju doseganja znanja po določenem kriteriju. Izraženi so lahko opisno,v točkah, %, ali s številko. T.Krapše, R.S. 2003

6. Kaj je tisto, česar se učenec lahko nauči? Katere vrste ciljev si zastavljamo v šoli? • Spoznanja, pojmi, umeščeni v pojmovne mape: pojmi, ki označujejo zgradbo, proces, kontekst in funkcijo na različnih ravneh. • Spoznavne postopke (kot so npr. opazovanje, primerjanje, urejanje, merjenje, razvrščanje, napovedovanje, eksperimentiranje, sklepanje, analiza in sinteza, abstrakcija in konkretizacija, dokazovanje in zavračanje, itn. • Spretnosti in veščine (ne samo praktične in psihomotorične, temveč tudi kognitivne kot npr. ravnanje s podatki, socialne spretnosti, npr. iskanje skupnega interesa, reševanje konfliktov, vživljanje, itn.) V.M., 2002

7. Koraki pri preverjanju in ocenjevanju znanja: • Natančna opredelitev tistega, kar naj bi se učenec naučil (opredelitev ciljev) • Kaj naj bi učenec naredil, da bi se tega naučil? (opredelitev postopkov oz. dejavnosti) • Kako bomo preverili učenčevo predznanje? • Kako bomo preverjali učenčevo napredovanje? (opredelitev kriterijev za sprotno preverjanje) • Kako bomo preverili, če se je učenec dejansko tega naučil? Preizkusi in kriteriji za končno preverjanje. Kako bomo ocenili učenčevo znanje? Preizkusi in kriteriji ocenjevanja. V.M., 2002

8. Oblikeocenjevanja • NEVERBALNE • OPAZOVANJEveščin,spretnosti in sposobnosti značilnih za predmetno področje (naravoslovnih, jezikovnih, športnih…)-komunikacijskih, psihomotoričnih, gibalnih, glasbenih, ... (terjajo sprotno beleženje), VERBALNE USTNE • pogovor (terja sprotno beleženje), PISNE • risba • izdelki • pisanje

9. Oblike nalog za preverjanje in ocenjevanje • VPRAŠANJA ZA USTNO PREVERJANJE • PRAKTIČNO PREVERJANJE; POSTOPKI, VEŠČINE, SPRETNOSTI. • PISNO PREVERJANJE: • ESEJSKA VPRAŠANJA • S KRATKIMI ODGOVORI • S POVEZOVANJEM/KLJUČ • IZBIRNEGA TIPA • Z ODGOVOROM da/ne • STRUKTURIRANA VPRAŠANJA

10. Oblike nalog za preverjanje in ocenjevanje(povzeto po Žagar, 2001) NALOGE ZAPRTEGA TIPA Naloge z več možnimi izbirami, naloge podčrtovanja,obkroževanja, povezovanja, naloge razvrščanja, naloge dopolnjevanja in kratkih odgovorov. NALOGE POLODPRTEGA TIPA Zapis kratkega odgovora, zapis definicij, zapis enačb, slikovni odgovor, tekstne problemske naloge, strukturirane naloge, ki se nanašajo na krajše besedilo ali tabelo. NALOGE ODPRETGA TIPA Odgovor v obliki krajšega besedila, strukturirane naloge, ki zahtevajo besedilne odgovore, tvorjenje krajših besedlinih vrst, vodeni esej, nestrukturirani esej, raziskovalne in seminarske naloge.

11. Sestavljanje preizkusov za preverjanje in ocenjevanje • IZBOR CILJEV ZA PREVERJANJE • IZBOR PRIMERNIH NALOG • ZAHTEVNOST NALOG GLEDE NA TAKSONOMSKO RAVEN; • OBLIKOVANJE TESTA: • NASLOVNICA • NAGOVOR DIJAKOM • OCENJEVALNA LESTVICA • DOVOLJENI PRIPOMOČKI

12. Možne zlorabe: • ocenjevanje, ne da bi učenci poznali okvir ocenjevanja • ne upošteva se postavljenega okvira pravil • Zloraba subjektivnosti vrednotenja: če učitelj ali šolski sistem ne vzpostavi okvirov vrednotenja, ki pelje v oceno, tj. pravil ocenjevanja (netransparentnost). (Krek 2000: 30-31) B.K., 2/03

13. Učitelj lahko že podeljeni oceni zaradi njenega formalnega značaja z aktom tudi odvzame njeno funkcijo (jo razveljavi): • ocenjevanje se spremeni v preverjanje • ocena se “izniči” z oceno Učenec lahko ocenjeno znanje popravi, preveri se legitimnost ocenjevanja in ocene, vsi udeleženci lahko locirajo možno napako pri vrednotenju znanja, oceno je mogoče korigirati oz. spodbijati. B.K., 2/03 (Krek 2000: 30)

14. Razlogi za variabilnost ocen • Individualne značilnosti učitelja(strogost pri uporabi ocenjevalne lestvice, občutljivost za razlike, preference in interesi, pripadnost različnim strokovnim tradicijam, vključevanje prizadevnosti v oceno itd.) • Zunanji dejavniki(načini spraševanja, tipi nalog, (ne)srečno naključje, trenutno počutje učitelja in učenca, simpatija in antipatija do učencaitd.) (Kodelja, 2000: 15-23) B.K., 2/03

15. Ocenjevanje in pravičnost • En učitelj:pri ocenjevanju vseh učencev, ki sodijo v isto kategorijo, veljajo isti kriteriji • Več učiteljev: vsi učitelji uporabljajo iste kriterije za učence, ki sodijo v isto kategorijo • Pravičnost ocenjevanja na ravni razreda, šole, državeB.K., 2/03(Kodelja, 2000: 15-23)

16. VIRI IN LITERATURA O PREVERJANJU IN OCENJEVANJU ZNANJA - izbor • Krek, J. (2000). Pravičnost in razcep v vrednotenju znanja - ali ocena za hrbtom zavesti. V: Krek, J. in M. Cencič (ur.). Problemi ocenjevanja in devetletna osnovna šola. Ljubljana: Univerza v Ljubljani in Zavod RS za šolstvo. • Kodelja, Z. (2000). Pravičnost in ocenjevanje. V: Krek, J. in M. Cencič (ur.). Problemi ocenjevanja in devetletna osnovna šola. Ljubljana: Univerza v Ljubljani in Zavod RS za šolstvo. • Kramar, M. (1993). Načrtovanje in priprava izobraževalno-vzgojnega procesa v šoli. Nova Gorica: Educa. • Zbirka, K novi kulturi preverjanja, Založba ZRSŠ, 2004

17. Revija Vzgoja in izobraževanje 6/2002 • dr. Zora Ilc Rutar: Spremeniti pravilnike ali prakso? • Katja Pavlič Škerjanc: Ukinimo nezadostno oceno • Vladimir Milekšič: Preverjanje in ocenjevanje znanja v devetletni OŠ • Mag. Sonja Sentočnik: Preverjanje in ocenjevanje - ali ju res razumemo? • Berta Kogoj: Ločevanje procesa preverjanja in ocenjevanje znanja: pomoč pri načrtovanju procesa 1/2003 • Mag. Mariza Skvarč: Ciljno načrtovanje letne priprave za pouk kemije v osnovni šoli

18. DELO V DELAVNICAH • Opredeljevanje kriterijev preverjanja in ocenjevanja za učni sklop • Uporaba kriterijev ocenjevanja znanja na konkretnih primerih

19. VSEBINSKA ZNANJA PROCESNA ZNANJA VSEŽIVLJENJSKA ZNANJA KOMPLEKSNO RAZMIŠLJANJE primerjanje, razvrščanje, sklepanje z indukcijo in dedukcijo, utemeljevanje, abstrahiranje, analiziranje perspektiv, odločanje, preiskovanje,reševanje problemov, eksperimentalno raziskovanje, analiza napak, invencija DELO Z VIRI zbiranje, izbiranje, analiza, interpretacija, sinteza, presoja uporabnosti in vrednosti podatkov PREDSTAVLJANJE IDEJ jasnost izražanja, učinkovitost komuniciranja z različnim občinstvom in na različne načine, ustvarjanje kakovostnih izdelkov SODELOVANJE prizadevanje za skupne cilje, uporaba medosebnih veščin, prevzemanje različnih vlog v skupini...

20. PO BLOOMU poznavanje razumevanje uporaba analiza sinteza vrednotenje PO MARZANU razvijanje kritičnega mišljenja: primerjanje, razvrščanje, indukcija, dedukcija, analiza napak, argumentiranje, odločanje, reševanje problemov, eksperimentiranje sodelovalno delo učinkovitost v komunikaciji TAKSONOMIJE CILJEV

21. BLOOMOVA TAKSONOMIJA KOGNITIVNIH CILJEV 6. VREDNOTENJE- presojanje pojavov, idej, rešitev, besedil, umetniških del… glede na kriterije, argumente; presoja o primernosti, ustreznosti, zanesljivosti podatkov, postopkov…; prepoznavanje predsodkov… 5. SINTEZA- povezovanje delov (elementov) v celoto; izpeljava posplošitev, zaključkov; oblikovanje hipotez, načrtovanje eksperimentov; oblikovanje novih modelov, idejnih rešitev; utemeljevanje odločitev... 4. ANALIZA- razčlenjevanje, določanje posameznih elementov v sporočilu, primerjanje in ugotavljanje odnosov med elementi (npr. med dokazi in hipotezami)... 3. UPORABA- uporaba v novih situacijah, reševanje problemske situacije po poznanem principu, napovedovanje posledic, prepoznavanje izjem... 2. RAZUMEVANJE- opisovanje, pojasnjevanje, povzemanje bistva s svojimi besedami; iskanje primerov; razbiranje iz grafa, zemljevida…; prevajanje iz enega v drugi simbolni zapis... 1. POZNAVANJE- prepoznava, priklic, obnova dejstev, podatkov, terminov, simbolov, definicij, pravil, ...

22. DELAVNICA BIOLOGI • Opredelitev kriterijev preverjanja za učni sklop ŽIVLJENJSKA PESTROST • Uporaba kriterijev preverjanja in ocenjevanja na konkretnih primerih iz učnih sklopov: • TEMELJI EKOLOGIJE • ŽIVLJENJSKA PESTROST • SISTEMATIKA Z EVOLUCIJO

23. PRIMERI NALOG ZA OPREDELJEVANJE KRITERIJEV PREVERJANJA IN OCENJEVANJA Skupina na danih primerih nalog (lahko jim dodate tudi svoje primere) najprej opredeli: • Splošne in operativne cilje iz UN, ki jih dosegamo z vključevanjem posamezne naloge v pouk. • Izbere minimalne in temeljne standarde, ki jih dosegamo s konkretno nalogo. • Oblikuje primere kriterijev in opisnikov za preverjanje znanja ob posamezni nalogi. • Izmed kriterijev preverjanja izbere kriterije in opisnike za ocenjevanje znanja.

24. POVEZANOST SPLOŠNIH CILJEV, OPERATIVNIH CILJEV IN STANDARDOV ZNANJ • SPLOŠNI CILJ: • Spodbujati razumevanje o soodvisnosti znanj s področja biologije z drugimi naravoslovnimi, družboslovnimi in tehniškimi znanji. • OPRERATIVNI CILJI IZ UN: • Seznanijo se z biologijo kot vedo o življenju. • Seznanijo se s pomenom biologije v vsakdanjem življenju. • Opredelijo raziskovalne metode in tehnike dela v biologiji. • STANDARDI ZNANJ: MINIMALNI STANDARD: • Pojasnijo pomen biologije v vsakdanjem življenju. • Prepoznavajo metode in tehnike dela v biologiji. TEMELJNI STANDARD: • Opišejo biologijo kot vedo o življenju. • Pojasnijo pomen biologije v vsakdanjem življenju. • Prepoznavajo raziskovalne metode in tehnike dela v biologiji.

25. PRIMERI DEJAVNOSTI ZA UČENCE - minimalni standardi Minimalni standard: • Pojasnijo pomen biologije v vsakdanjem življenju. D1: Ob opazovanju risbe poimenuj področja, s katerimi se ukvarjajo biologi. D2: V učbeniku poišči podatke o področjih dela v biologiji. D3: Naštej nekaj primerov uporabe znanja biologije v vsakodnevnem življenju. • Prepoznavajo metode in tehnike dela v biologiji. D1: Reševanje preprostega problema. D2: Opazovanje, primerjanje, opisovanje, zapisovanje lastnosti.

26. PRIMERI DEJAVNOSTI ZA UČENCE - temeljni standardi Temeljni standard: • Opišejo biologijo kot vedo o življenju. D1: Naštej 3 lastnosti živega. D2: Primerjaj živo, neživo in nekoč živo. D3: Oblikuj preglednico in vanjo zapiši ugotovitve. • Pojasnijo pomen biologije v vsakdanjem življenju. • Prepoznavajo raziskovalne metode in tehnike dela v biologiji. D1: Uporaba mikroskopa. D2: Opazovanja na terenu.

27. KRI TERI J I opisniki in pragovi 5 4 3 2 Samostojno izbere primer, izbiro utemelji z vidika uporabe znanja biologije. Samostojno poimenuje večino obravnavanih področij biologije. Ob dani sliki poimenuje 3 področja, s katerimi se ukvarjajo biologi. Samostojno demonstrira in komentira pravilno rokovanje z izbranim pripomočkom za delo. Npr. mikroskop Opazovane lastnosti medsebojno primerja in jih pripiše živemu oz. neživemu. Na danem primeru opazuje, opiše in zapiše lastnosti KRITERIJI in OPISNIKI Na danem primeru razloži pomen znanja biologije. Pojasnijo pomen biologije v vsakdanjem življenju Prepoznavajo metode in tehnike dela v biologiji • Ob pomoči reši preprost problem.

28. Uvodna motivacija • Na spodnjo polovico lista narišite krog. • Nad ta krog narišite še en manjši krog, tako da se s krožnico v eni točki dotika spodnjega kroga. • V sredino zgornjega kroga narišite manjši enakostranični trikotnik. • Levo in desno od tega trikotnika narišite po en majhen krog. • Iz najnižje točke spodnjega, večjega kroga narišite valovito črto, ki poteka v desno. • Na obeh straneh krožnice zgornjega kroga narišite dva enakostranična trikotnika tako, da se z eno stranico dotikata krožnice.

29. PREVERJANJE ZNANJA • Sredi lista narišite srednje dolgo, vodoravno daljico. Krajišči povežite z navzdol obrnjenim polkrogom. Iz desnega krajišča potegnite v različnih smereh 3 poševne kratke črte. Tik nad levim krajiščem narišite krog. V ta krog narišite manjši krog. Na levo stran večjega kroga narišite manjši trikotnik tako, da se ena stranica dotika kroga. Iz najnižjega dela polkroga narišite vzporedni navpični črti. • REŠITEV NALOGE: Koliko je na risbi trikotnikov? • Koliko je na risbi krogov? • Koliko je na risbi vzporednic? • V sredino polkroga narišite pravokotni trikotnik tako, da je hipotenuza vzporedna z daljico. • Na vsak prosti konec vzporednih navpičnih črt narišite majhen enakostranični trikotnik tako, da se z enim ogliščem dotika vzporednice.

30. KRITERIJI PREVERJANJA PODROČJA PREVERJANJA • RISANJE • RAZUMEVANJE OSNOVNIH POJMOV • LOGIČNO SKLEPANJE • ORIENTIRANJE • NATANČNO POSLUŠANJE

31. KRITERIJI IN OPISNIKI OCENJEVANJA • RISANJE • RAZUMEVANJE OSNOVNIH POJMOV • POZNA POJME: KROG, TOČKA, TRIKOTNIK • PRAVILNO UPORABI TE POJME PRI REŠVANJU NALOGE • NA DANI SKICI PREPOZNA OSNOVNE POJME • OSNOVNE POJME SAMOSTOJNO POVEŽE V NOVO CELOTO • LOGIČNO SKLEPANJE • ORIENTIRANJE