1 / 9

Razvitost slovenskega trga okoljskih dejavnosti 21. april, 2005

Renata Slabe Erker Inštitut za ekonomska raziskovanja Trajnostni razvoj in okoljski standardi kot dejavnik konkurenčnosti. Razvitost slovenskega trga okoljskih dejavnosti 21. april, 2005. Temeljna teza:

lexine
Download Presentation

Razvitost slovenskega trga okoljskih dejavnosti 21. april, 2005

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Renata Slabe ErkerInštitut za ekonomska raziskovanjaTrajnostni razvoj in okoljski standardi kot dejavnik konkurenčnosti Razvitost slovenskega trga okoljskih dejavnosti 21. april, 2005

  2. Temeljna teza: okoljske dejavnosti so priložnost (perspektiven gospodarski sektor) Slovenije za pridobivanje blaginje na trajnosten način (opredelitev za trajnostni razvoj v SGRS; Lisbonska strategija). Definicija sektorja (OECD, 1999): dejavnosti, ki proizvajajo blago in storitve, ki merijo, preprečujejo, omejujejo, minimirajo ali popravljajo okoljsko škodo, ki nastaja na področjih voda, zraka ali zemlje in rešujejo probleme v zvezi z odpadki, hrupom in ekosistemi. (Tako OECD med okoljske dejavnosti vključuje proizvodnjo in ponudbo čistejših tehnologij, izdelkov in storitev, ki zmanjšujejo okoljsko tveganje in minimirajo porabo naravnih virov) OKOLJSKE DEJAVNOSTI

  3. MAKROEKONOMSKA TEŽA SEKTORJA 1. Okoljski prihodek: EC, 1999 : ocena stroškov prilagajanja AC EU na področju okolja za Slovenijo: 2430 mio €  pri 8 letnem prilagajanju bi bili letni stroški 300 mio € 1999: Yo = 90 mio € 0,5% BDP  potreben delež BDP 1,6% 2003: Yo = 195 mio € (~ podvojitev; napovedana letna stopnja rasti za države SVE 10%; SLO: 21% ~40% trga) – 72 mio € (X)  ocena 300 mio € 1,25% BDP 2. Okoljska zaposlenost: 144 podjetij zaposluje 2730 ljudi za ustvarjanje okoljskega prihodka (1997, preko 1000) + posredne zaposlitve (2-kratnik neposrednih zaposlitev) 8.190  do 20.000 (ocena trga) 1-2,5% vseh zaposlitev 3. Okoljski izvoz: (za vzorec) 72,3 mio € Xo/BDP (1997) = 0,04% BDP, Xo/BDP (2003) 0,3% BDP do 0,75% BDP 90% X0 je ustvarjenega s proizvodnjo blaga, 80% X0 ustvarjajo velika podjetja

  4. ZAPOSLENI V OKOLJSKIH DEJAVNOSTIH, 1997, 2004

  5. DELEŽ IZVOZA POSAMEZNEGA OKOLJSKEGA PODROČJA V CELOTNEM OKOLJSKEM IZVOZU

  6. DELEŽ PRIHODKOV NA POSAMEZNIH TRGIH V SKUPNEM OKOLJSKEM PRIHODKU IZVOZNIH PODJETIJ

  7. OKOLJSKA REGULATIVA Domači trg: regulativa diktira pogoje, ki so strošek ali vir dohodka; počasno prilagajanje (odzivnost) nižje povpraševanje Tuj trg: ovira v smislu pravnih navzkrižij, zapletenih načinov mednarodnih registracij TUJA KONKURENCA (razen pri velikih podjetjih) EU: velik pomen sektorja, izvozna intenzivnost; hitro se krepi sektor tudi doma DOSTOP DO KREDITOV Komercialne banke, skladi, evropska sredstva OVIRE PRI OKOLJSKEM IZVOZU

  8. PRIČAKOVANA RAST OKOLJSKIH PODROČIJ Ključna dejavnika rasti sta razvoj okoljske regulative in zahteve mednarodnih konvencij.

  9. VPLIV POMOČI IN POLITIK NA POVEČANJE IZVOZA • 14% jih že uporablja zunanjo pomoč, predvsem srednje velika podjetja; GZS, MG, MZT • Odločilen vpliv pa analizirana podjetja pripisujejo (1) davčnim spodbudam za izvoznike, (2) finančni pomoči slovenskim dobaviteljem okoljskega blaga/storitev za pokrivanje stroškov s prijavo na razpisih v tujini, (3) financiranju investicij v državah v razvoju in (4) podpori domačim raziskavam in razvoju. • Precejšen vpliv pripisujejo analizirana podjetja financiranju študij izvedljivosti in trga. • Za večino navedenih oblik pomoči in politik ocenjujejo analizirana podjetja, da imajo srednji vpliv na povečanje izvoza (pomoč pri organiziranju tržnih akcij, konzorciji, sponzoriranje predstavitev, tržne inforacije, katalogi, kontakti, zavarovanja, promocije…)

More Related