IZKLJUČITVE KRIVDE IZKLJUČITVE KAZNIVOSTI

1. IZKLJUČITVE KRIVDE IZKLJUČITVE KAZNIVOSTI doc. dr. Liljana Selinšek (sreda, 10.12.2008 in torek, 16.12.2008)

2. SPREMEMBE V SISTEMU RAZLOGOV, KI IZKLJUČUJEJO KRIVDO IN KAZNIVOST • KZ: • trije razlogi za izključitev krivde: NEPRIŠTEVNOST (16. člen KZ) , DEJANSKA ZMOTA (20. člen KZ), in PRAVNA ZMOTA (21. člen KZ); • izključitve kaznivosti – določene le v posebnem delu, upoštevni razlogi: splošno koristno ravnanje storilca (153/II KZ), sorodstvene vezi (285/III KZ), nezmožnost storilca upreti se storitvi kaznivega dejanja brez škode zase (283. člen KZ) ipd. • KZ-1: • štirje razlogi za izključitev krivde: NEPRIŠTEVNOST (29. člen KZ-1), DEJANSKA ZMOTA (30. člen KZ-1), PRAVNA ZMOTA (31. člen KZ-1) in SKRAJNA SILA (PRVI odstavek 32. člena KZ-1) • Izključitve kaznivosti – kot institut splošnega dela: SKRAJNA SILA (DRUGI odstavek 32. člena KZ-1); sicer pa so določene v posebnem delu – upoštevni razlogi so enaki: splošno koristno ravnanje storilca (142/II KZ-1), sorodstvene vezi (280/III KZ-1), nezmožnost storilca upreti se storitvi kaznivega dejanja brez škode zase (278. člen KZ-1) ipd. • Določba o mejah kaznivosti (33. člen KZ-1): v prvem odstavku omenja “dejanje, ki … ni kaznivo;” v drugem odstavku pa se sklicuje na“… izključitve kaznivosti po prvem odstavku …” zakonodajalec ima očitno težave pri ločevanju med izključitvami kaznivega dejanja in izključitvami kaznivosti!

3. NEPRIŠTEVNOST • 16. člen KZ in 29. člen KZ-1: • vsebinska sprememba: KZ-1 je oklestil biološke pogoje - KZ je poznal štiri biološke pogoje neprištevnosti in bistveno zmanjšane prištevnosti (trajno ali začasno duševno bolezen, začasno duševno motnjo, duševno zaostalost ali drugo trajno in hudo duševno motenost); KZ-1 pa pozna le še dva biološka pogoja neprištevnosti – to sta duševna motnja in duševna manjrazvitost– in tri biološke pogoje bistveno zmanjšane prištevnosti – poleg duševne motnje in duševne manjrazvitosti še drugo trajno in hudo duševno motenost. V preostalem je 29. člen KZ-1 vsebinsko enak 16. členu KZ! • sprememba sistematike člena: • 29/I: neprištevnost kot razlog za izključitev krivde • 29/II: opredelitev neprištevnosti • 29/III: opredelitev bistveno zmanjšane prištevnosti • 29/IV: actiolibera in causa • POZOR 1: krivdo izključi le neprištevnost. Bistveno zmanjšana prištevnost ni razlog za izključitev krivde, ampak le razlog za milejše kaznovanje! • POZOR 2: Pri actioneslibera in causaneprištevnost ne izključi krivde! Za vajo: • Primeri iz Praktikuma: • primer št. 299/stran 139 - 140 • primer št. 314 /stran 143 - 144

4. DEJANSKA ZMOTA • 20. člen KZ in 30. člen KZ-1: • Opredelitev dejanske zmote v ožjem in v širšem pomenu ostaja v drugem odstavku 30. člena KZ-1 vsebinsko v bistvenem nespremenjena (dejanska zmota v širšem pomenu je opredeljena z nekoliko drugačnimi besedami in zajema primere, ko je storilec zmotno mislil, “da so okoliščine take, da bi bilo dejanje dopustno ali nekaznivo” – KZ je to pojasnjeval kot zmotno prepričanje storilca,” da so podane okoliščine, v katerih bi bilo to dejanje dopustno, če bi bile zares podane.”) • Nov koncept v zvezi z izključitvijo krivdne oblike malomarnosti zaradi dejanske zmote (tretji odstavek 30. člena KZ-1): zmota o okoliščinah, ki bi se jih storilec v mejah potrebne pazljivosti moral in mogel zavedati (= izogibna zmota) ne izključi krivde; če je bila pri kaznivem dejanju, storjenem iz malomarnosti, zmota neizogibna, pa je krivda storilca izključena! • Teorija o posebnih primerih dejanske zmote (zmota o osebi, zmota o predmetu, zmota o vzročni zvezi) ter o zgrešenem udaru oz. aberratioictusostaja nespremenjena! Za vajo: • Primeri iz Praktikuma: • primer št. 333 /stran 139 • primer št. 326 /stran 147 • primer št. 322/stran 146 • primer št. 330 /stran 148 • primer št. 92 / stran 85

5. PRAVNA ZMOTA • 21. člen KZ in 31. člen KZ-1: • Opredelitev pravne zmote je vsebinsko nespremenjena, s tem, da je v drugem odstavku 31. člena KZ-1 na novo pojasnjeno, kdaj ni mogoče govoriti o upravičenih razlogih za pravno zmoto – tako se na pravno zmoto ne more sklicevati storilec, ki je kaznivo dejanje storil zaradi nepoznavanja pravnih pravil, s katerimi bi se lahko seznanil pod enakimi pogoji kot drugi v njegovem širšem okolju ali pa je moral glede na svoje delo, vlogo ali siceršnji položaj poznati posebna pravila. • Pravilo “ignorantioiurisnocet” pri nas še vedno velja, 31. člen KZ-1 pa je treba šteti za izjemo od tega pravila: pravna zmota namreč izključi krivdo le, če je opravičljiva in neizogibna (če bi se ji storilec lahko izognil, je kriv, a se ga sme kaznovati mileje). Za vajo: • Primeri iz Praktikuma: • primer št. 335 /stran 149 • primer št. 339 /stran 151

6. SKRAJNA SILA • 12. člen KZ in 32. člen KZ-1: • Popolna sprememba koncepta: • KZ – skrajna sila je bila razlog za izključitev kaznivega dejanja • KZ-1: • Skrajna sila kot razlog za izključitev krivde - storilec NI KRIV (32/I KZ-1): Nevarnost mora biti: • objektivno resnična, • groziti mora življenju, telesni celovitosti, osebni svobodi ali premoženju, nujnemu za preživetje, in • sočasna z odvračanjem nevarnosti. Odvračanje nevarnosti pa: • je mogoče le, dokler traja nevarnost (sočasnost), • je upravičeno le, če nevarnosti ni bilo mogoče odvrniti drugače in • je upravičeno le, če se storilec nevarnosti ni bil dolžan izpostavljati. • Skrajna sila kot razlog za izključitev kaznivosti – storilec se NE KAZNUJE (32/II KZ-1): Nevarnost mora biti: • objektivno resnična, • groziti mora katerikoli drugi pravno zavarovani vrednoti, RAZEN življenju, telesni celovitosti, osebni svobodi ali premoženju, nujnemu za preživetje, in • sočasna z odvračanjem nevarnosti. Odvračanje nevarnosti pa: • je mogoče le, dokler traja nevarnost (sočasnost), • je upravičeno le, če nevarnosti ni bilo mogoče odvrniti drugače, • je upravičeno le, če se storilec nevarnosti ni bil dolžan izpostavljati, IN • sme biti le toliko intenzivno, da je prizadejano zlo manjše od zla, ki je grozilo.

7. 32/III KZ-1: • malomarno zakrivljena nevarnost (= storilec sam povzroči nevarnost iz malomarnosti)in • prekoračena skrajna sila (= nevarnost je bilo mogoče odvrniti z milejšim ukrepom ali pa je prizadejano zlo enako ali večje od zla, ki je grozilo) ne izključujeta krivde oziroma kaznivosti, ampak omogočata omilitev kazni. Če je skrajna sile prekoračena v posebno olajševalnih okoliščinah, pa je mogoča tudi odpustitev kazni. • Problem: za dejanje, izvršeno v skrajni sili, storilec sicer ni kriv oziroma se ne kaznuje, vendar dejanje OSTAJA PROTIPRAVNO!. To teoretično pomeni, da je zoper tako dejanje DOVOLJEN SILOBRAN! nelogičen koncept? Za vajo: • Primeri iz Praktikuma: • primer št. 203 /stran 113 • primer št. 187 /stran 109 • primer št. 188 /stran 110 • primer št. 189/stran 110 • primer št. 196 /stran 112