LES JE VODOVODNI SISTEM

1. MIKROSKOPSKA ZGRADBA LESAInterno gradivo!V učne namene zbrala in uredila Gabi DolenšekNatančni viri niso navedeni; na napake me opozorite!

5. LES JE VODOVODNI SISTEM

6. LES JE ZGRAJEN IZ CELIC Celice so zgrajene iz živih in mrtvih delov. Med žive dele celice spada celična vsebina (organeli in citoplazma), med mrtve pa celična stena. Les je pretežno sestavljen iz mrtvih celic z razgrajeno celično vsebino (praznimi lumni), ki opravljajo določene naloge. Mrtvi del celice predstavlja celična stena, ki daje celici oporo in obliko. Le-ta je odvisna od naloge, ki jo celica opravlja. Značilnosti in lastnosti celičnih sten določajo lastnosti lesa.

7. LES JE ZGRAJEN IZ CELIC

8. ZGRADBA CELIČNE STENE (večplastna- velika trdnost lesa!)

9. ZGRADBA CELIČNE STENE – celice med seboj povezuje srednja lamela

11. ZGRADBA CELIČNE STENE-armirani beton Zgradbo celične stene si lahko predstavljamo kot armirani beton. Celulozni skelet oz. ogrodje predstavlja statično razporejeno jekleno armaturo. Nitaste celulozne molekule so namreč mestoma povsem vzporedno usmerjene. Zgrajene so iz urejenih kristalnih področij, ki jih prekinjajo neurejena, amorfna področja. Celulozni skelet obdajajo polioze (krajše in kemijsko manj odporne od celuloze), na katere se veže amorfni in vodoodbojni polimer lignin. Lignin si lahko zamišljamo kot beton, ki zapolni prazne prostore med celuloznim skeletom.

12. ZGRADBA CELIČNE STENE- armirani beton

13. ZGRADBA CELIČNE STENE –armirani beton

14. KEMIJSKA ZGRADBA LESA

16. Mikroskopska zgradba lesa IGLAVCEV

19. Mikroskopska zgradba lesa iglavcev • Anatomska zgradba lesa iglavcev je preprostejša od zgradbe lesa listavcev. V lesu so celice usmerjene bodisi v smeri osi drevesa, tj. aksialno (aksialne traheide, aksialni parenhim, aksialni smolni kanali) ali pa radialno(trakovi in radialni smolni kanali).

20. Traheida • Pri iglavcih do 95% lesnega tkiva predstavljajo aksialne traheide. Traheida je mrtva neperforirana (nepreluknjana) lesna celica, ki je s sosednjimi traheidami povezana z obokanimi piknjami. Osnovna naloga traheid je opora ter prevajanje vode iz korenin proti krošnji. Traheide so urejene v radialnih nizih z bolj ali manj enakimi tangencialnimi dimenzijami. Traheide so dolge približno 3-5 mm. • Na začetku rastne sezone nastanejo traheide ranega lesa z velikimi lumni in tankimi celičnimi stenami, na koncu vegetacijske periode pa traheide kasnega lesa z majhnimi lumni in debelimi celičnimi stenami. Radialni premer traheid od ranega proti kasnemu lesu pada, medtem ko debelina celičnih sten narašča. Prehod med ranim in kasnim lesom je lahko oster ali pa postopen. Kasni les ima višjo gostoto kot rani les in je nekoliko temnejši. Traheide ranega lesa so zaradi velikih lumnov pomembne za prevajanje vode, traheide kasnega lesa z debelimi stenami zagotavljajo trdnost lesa. Komunikacija med dvema sosednjima traheidama poteka skozi pare pikenj.

21. Piknja • Piknja je udrtina (luknja) v sekundarni celični steni, ki jo navzven zapira membrana. Obokane piknje povezujejo traheide med seboj in s tem omogočajo prevajanje vode po drevesu. • Tudi parenhimske celice so med seboj povezane s piknjami, ki se po zgradbi razlikujejo od obokanih pikenj med traheidami in jih imenujemo enostavne piknje. • Polobokane piknje povezujejo traheide in parenhimske celice. • Skozi piknje se v traheje lahko vraščajo parenhimske celice, pri čemer nastanejo mehurjaste tvorbe, ki se imenujejo tile. Tile blokirajo lumne trahej in s tem prekinejo prevajanje vode.

22. TILE *Tile so mehurjasti ali vrecasti vrastki parenhimskih celic v lumen traheje. Med nastajanjem jedrovine in tudi sušenjem lahko pride do aspiracije pikenj pri iglavcih oziroma otiljenja pri listavcih. Proces spremlja tudi odlaganje nizkomolekularnih jedrovinskih snovi v celično steno, lumne in na pikenjsko membrano, ki močno zmanjšajo ali celo onemogočijo prevodnost lesnega tkiva. Prevodnost lesa lahko s parjenjem pred sušenjem zopet povečamo.