Prvi izziv:

1. Prvi izziv: EVHARISTIJA

2. 8. Prvi izziv: Moj osebni odnos do evharistije

3. Evharistija človeka tako razsvetljuje, da mu pomaga iti iz samega sebe in priti do točke, ko ne vidi več samega sebe zaradi samega sebe, ampak samega sebe zaradi Boga in Boga zaradi Boga in bližnjega zaradi Boga. sveta Katarina Sienska

4. I. Duhovna poglobitev

5. Svetopisemski odlomek Moderator prebere odlomek ali za branje zadolži enega izmed članov ŽPS. Postavitev Gospodove večerje (Lk 22,14-20) Ko je prišla ura, je sédel k mizi in apostoli z njim. In rekel jim je: »Srčno sem želel jesti z vami to pashalno večerjo, preden bom trpel, kajti povem vam, da je ne bom več jedel, dokler ne bo dopolnjena v Božjem kraljestvu.« In vzel je kelih, se zahvalil in rekel: »Vzemite to in si razdelite med seboj, kajti povem vam, odslej ne bom več pil od sadu vinske trte, dokler ne pride Božje kraljestvo.« In vzel je kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: »To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin.« Prav tako je po večerji vzel tudi kelih in rekel: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas.

6. Uvodno razmišljanje Moderator prebere odlomek ali za branje zadolži enega izmed članov ŽPS. To je moje telo (Lk 22,14-20) V evharistiji človek doume pomen vsega, kar je Jezus povedal in storil, in vidi izpolnitev tega, kar je pisano v postavi, v psalmih in prerokih. V evharistiji nam Bog daje največji dar: daruje nam samega sebe. Tukaj njegova ljubezen do nas doseže svoj cilj: združi se z nami in postane naše življenje. Njegova ljubezen je ciljna točka celotnega stvarstva, ki se združi s svojim Stvarnikom. V evharistiji vidimo in okusimo skromnost in ponižnost Boga, ki zato, da bi bil zaželen s strani tistega, katerega ljubi, postane njegova temeljna potreba: kruh. Lahko ga vzamemo in živimo od njega. Evharistija nas resnično pobožanstvi! Združi nas s telesom Gospoda, darovanega za nas, in z njegovo krvjo, prelito za nas!

7. Evharistija nas vpelje v večni vzajemni »da« veselja in ljubezni med Očetom in Sinom. To je večno življenje. Gledamo Gospodov dar: pomembneje od tega, kar mi doumemo ali čutimo, je to, kar on naredi za nas in kar čuti do nas. Biti z njim, Sinom, je naše življenje, je polnost daru, ki ga živimo v evharistiji. V Jezusovem telesu, darovanem za nas, se izpolni Božja ljubezen do človeka. V evharistiji sprejemamo ta dar in v njej se potrdi nekaj novega: nevesta končno obdaja oziroma objema tistega, ki jo ljubi z večno ljubeznijo. V evharistiji se proslavlja vzajemnost ljubezni, »da« ženinu. Bog počiva v človeku in človek v Bogu, v občestvu življenja in ljubezni. Prim. Silvano Fausti, Skupnost bere Lukov evangelij, 730–732.

8. Osebno premišljevanje 20 minut Moderator spodnji vprašanji in zahvalo zapiše na lističe, ki jih pred izvedbo češčenja razdeli članom ŽPS oz. jih projicira na platno. Vsak član ŽPS v tišini ali ob tihi glasbi osebno razmišlja, si odgovori na spodnji vprašanji in izreče spodnjo zahvalo: 1. Kaj mi pomenisvetaevharistija? 2. Kako me prejemanje Jezusa pod podobo kruha spreminja? Gospod, hvala ti, da me ljubiš tudi takrat, ko mi je škoda časa zate, ko te zavračam, ko sejem prepir, jezo, sovraštvo namesto ljubezni. Takšnega/o, ranjenega/o in nebogljenega/o me ljubiš do zadnje kaplje krvi.

9. II. Redno pastoralno delo Sejo nadaljujemo z obravnavo tem rednega pastoralnega dela.

10. Pripravila: dr. Mojca Bertoncel, tajnica Škofijskega urada za laike Nadškofije Ljubljana