VEČJEZIČNOST V OČEH POSAMEZNIKA IN DRUŽBE

1. VEČJEZIČNOST V OČEH POSAMEZNIKA IN DRUŽBE Lucija Čok Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper UP ZRS

2. Šola za sožitje Šola je pravo mesto in osnovnošolsko obdobje pravi čas za vzgojo otrok k strpnemu in miroljubnemu sobivanju, empatiji in vzajemni pomoči ljudem v stiski ter enakopravni obravnavi vsakega med nami, kajti »Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice« (1. člen Konvencije o človekovih pravicah Generalna skupščina Združenih narodov). UP ZRS

3. Človek in jezik Človek živi med subjektivnim svetom in družbeno resničnostjo, ki je odsev njegovega prilagajanja stvarnosti. V njej si posameznik z jezikovnimi sredstvi sporočanja, dejanji in ravnanji, izmenjavo mnenj in sodb z drugimi nezavedno oblikuje predstavo o objektivnem svetu. Ni dveh jezikov, ki bi lahko do popolnosti izražala isto objektivno resničnost [1]. Jezik si lahko predstavljamo kot simbolično osnovo kulture posameznega okolja, kjer se uporablja. [1] Edward Sapir, Cultura, linguaggio e personalità, Einaudi, Torino, 1972 UP ZRS

4. UP ZRS

5. Bela knjiga o medkulturnem dialogu „Živeti skupaj v enakopravnosti in dostojanstvu“, CM(2008)30 med drugim navaja: Upoštevanje raznolikosti (jezikovne, kulturne, narodnostne, …), oblikovanje podlag za soobstoj drugačnosti, spoštovanje pravic posameznika in družbenih skupin, odklanjanje vseh vrst diskriminacij ter vključenost vsakega posameznika na ravni enakih možnosti v družbenih dogajanjih. UP ZRS

6. Francija, februar 2010: “Imigranti, ki želijo živeti pri nas, bi morali še pred tem podpisati pogodbo, da burke ne bodo nosili ….” Nadine Morano Francoska sekretarka za dom in družino Vendar…. UP ZRS

7. Slovenija je bila in je še vedno prostor stika med narodi in jeziki. Od rimske, bizantinske, beneške, napoleonske ali avstro-ogrske vladavine je prostor Slovenske Istre v prehajanju političnih in družbenih tokov sprejemal in ohranjal jezikovno in kulturno raznolikost. Človek skozi čas… UP ZRS

8. Študija primera (case study) Slovenske Istre je še posebej zanimiva. V okviru šolske in družbene politike, ki ureja pravice in dolžnosti tako manjšine, kot večine v sobivanju narodnostno mešanih okolij, je pogled na izseljeniško problematiko pogosto zamegljen: križanje diskriminacij, več okoliščin, ki pripeljejo do sestavljenih položajev skupine ali posameznika je težko definirati na enak način. Prostor stika – Slovenska Istra UP ZRS

9. Strategija vključevanja otrok, učencev in dijakov migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, maj 2007 Naloga demokratične kulturne in izobraževalne politike posameznih držav je vključevanje otrok v šolski prostor ne glede na jezik, narodnost, barvo kože ali družbeni status. Za šolsko populacijo imigrantov ugotovimo pomanjkljive zakonske podlage za: • uspešno načrtovanje integracijskih postopkov otrok v slovenski sistem vzgoje in izobraževanja, • nedodelano strategijo vključevanja otrok migrantov na občečloveških in demokratičnih načelih v šolanje, • pomanjkanje ustreznih strokovnih znanj in spretnosti strokovnih delavcev za kakovostno trajno sodelovanje s starši migranti, • preskromno poznavanje ključnih prvin jezika in kulture migrantov, s pomočjo katerih bi se izognili morebitnim nesporazumom, • preskromno znanje in spretnosti pedagoških delavcev za spodbujanje medkulturne komunikacije med starši slovenskih otrok in starši migranti. UP ZRS

10. Namen: ugotoviti integracijske in demokratične politike posameznih držav pri vključevanju narodnostnih skupnosti in emigracijskih tokov v nacionalne strategije, pregledati in analizirati dokumente, ki to področje urejajo ter preveriti stanje in pripraviti povezave na Evro-sredozemski ravni. Partnerji: Università per Stranieri di Perugia, Italija (koordinator projekta), Universidade Nova de Lisbona, Portugalska, Univerza na Primorskem, SLO, Universidad de Salamanca, Španija, University of Brasov in University of Babeş-Bolyai di Cluj-Napoca, Romunija, University of Malta, Malta. MERIDIUM (Multilingualism in Europe as a Resource for Immigration – Dialogue Initiative among the Universities of Mediterranean) UP ZRS

11. Temeljni cilji raziskave ugotoviti vedenje o prisotnosti drugih/ drugačnih jezikov in kultur v življenjskem okolju otrok in odraslih (na vzorcu 2000 otrok in 2000 odraslih), zavedanja o jezikovni in kulturni raznolikosti, odnos posameznika in skupin do večjezičnega in medkulturnega okolja. Slovenija: 150 petošolcev ter 150 staršev treh osnovnih šol na Obali (OŠ Ciril Kosmač, Piran, OŠ Koper in OŠ Elvire Vatovec, Prade) Po potrebi: manjši vzorec anketiranih iz društev različnih etničnih skupin na Primorskem, kontrolno skupino v eni od šol zunaj narodnostno-mešanega območja. Cilji MERIDIUM UP ZRS

12. Čok, L. - Novak Lukanovič, S. - Zudič Anronič, N.: Slovenia Country Report Ugotovitev stanja http://meridium.unistrapg.it/sites/meridium.unistrapg.internal/files/Slovenia.report_draft.pdf UP ZRS

13. Vprašalnik za petošolce in njihove starše 48 vprašanj: • Prvih devet vprašanj opis anketiranca • Sedem vprašanj – predstavnost življenjskega okolja in pripadnost anketiranca družini, razredni skupnosti, kraju, državi in širši evropski skupnosti. • Devet vprašanj – občutljivost oz. odzivnosti posameznega anketiranca v narodnostno sestavljenem okolju, v katerem se šola, živi, prijateljuje, mnenje o jezikih, ki se v teh okoljih pojavljajo. • Naslednjih nekaj vprašanj – učenje jezikov, motivacija do učenja jezikov in njihovi priljubljenosti in uporabnosti. • Pet vprašanj – raba jezikov doma in v družbi, občutenju lepote, zvočnosti ustnega izražanja in sestavljenosti, oziroma prepoznavnosti različnih pisav. • Zadnja vprašanja so posvečena družinski skupnosti, jezikovni sliki družine, prijateljev in znancev ter področju dela in bivanja staršev. UP ZRS

14. Objava rezultatov 2011 • Podatki raziskave bodo obdelani po državah, rezultati pa predstavljeni kot celota. Primerjavam med okolji znotraj vzorca se ne bo mogoče izogniti, nekaterim korelacijam med odgovori in rangiranju nekaterih podatkov tudi ne. Anonimnost anketirancev je zajamčena, poročilo bo problemsko zastavljeno na ravni pojavov kot simptomov določena stanja v migracijski politiki Evrope in posameznih držav EU UP ZRS

15. Vprašalniki so lahko na vpogled. Pišite lucija.cok@upr.si! Hvala za pozornost! UP ZRS