STRES IN KRONICNE BOLEZNI

1. STRES IN KRONICNE BOLEZNI Jernej Vidmar, klinicni psiholog, SBM

2. Opredelitev Je stanje psihofizicne pripravljenosti posameznika na spopad ali umik. Vsakdo je v vsakem trenutku vsaj delno v stanju vecje ali manj�e pripravljenosti (borba ali umik).

3. Povzrocitelji stresa - stresorji zunanji (izguba slu�be, menjava bivali�ca, izguba partnerja,itd.) in/ali notranji povodi (skrbi, bojazni, obcutja krivde itd.);

4. Povzrocitelji stresa - stresorji biolo�ki (bolecine, zvi�ana telesna temperatura,itd.), fizikalni (soparno vreme,itd.), kemijski (onesna�en zrak,itd.), socialni (izguba delovnega mesta, itd.), psiholo�ki (�alovanje,nesoglasja doma, itd.).

5. Stresna reakcija tako telesna kot psihicna reakcija. Na nastalo stanje ogro�enosti, �kode ali spremembe se clovek odzove celostno, po sistemu beg/borba. (Cannon,Bernard, 1984).

6. Stresna reakcija Psihicna reakcija: - emocionalna, - kognitivna, - vedenjska

7. Telesna stresna reakcija - skorja velikih mo�ganov (zaznava, ocena nevarnosti, itd.), - limbicni sistem (strah, jeza, itd.), - hipotalamus, ki v kontrolira endokrini sistem (adrenalin, noradrenalin), kar ima povratne ucinke na mo�ganske funkcije.

9. Faza alarma V prvi fazi � fazi alarma se organizem pripravi na ukrepanje, sprostijo se energetske zaloge, du�evne in telesne spremembe dvignejo na�o ucinkovitost ter pripravljenost na soocanje.

10. Faza prilagoditve Sledi faza prilagoditve, ko se posku�ajo telesni procesi normalizirati in do te faze je ucinek stresa lahko pozitiven (cemur pogosto recemo tudi eustresni ucinek). Ce pa je stres podalj�an, je potrebno obrambo vzdr�evati, kar je za telo velik napor, energetske zaloge se praznijo in ce se v tem casu nic ne spremeni nas to vodi v fazo izcrpanosti.

11. Faza izcrpanosti Takrat govorimo o negativnem stresu (distresu), za katerega so znacilne spremembe na telesnem, emocionalnem, kognitivnem in vedenjskem podrocju. Ogro�eno je tudi na�e zdravje.

12. Telesni znaki povi�an srcni utrip in pritisk, pospe�eno plitvo dihanje, suha usta, rdecica, mrzle dlani in stopala, ipd. v akutnih fazah. Negativni stres pa se pogosto povezuje z obcutkom notranjega nemira in napetosti, glavoboli, bolecinami v hrbtenici, povecanim potenjem, slabostmi, prebavnimi motnjami, �elodcni krci, pogostim uriniranjem, motnjami spanja, ipd.

13. Custveni znaki vkljucujejo razlicne stopnje tesnobe in zaskrbljenosti, negotovosti, strahov in panike, lahko pa tudi jezo, razdra�ljivost in vzkipljivost, pretirana obcutljivost, odsotnost, obcutja nemoci, obupanosti, krivde in depresije.

14. Mi�ljenje obicajno izstopa pozabljanje, te�ave s koncentracijo, manj organizirano-tudi nelogicno mi�ljenje, pocasnost in vecja togost mi�ljenja, kar zmanj�uje kreativne potenciale posameznika. Poveca se �tevilo napak, te�ave pri sprejemanju odlocitev, omahljivost. V ta sklop bi lahko uvrstili tudi pogosto prisotne misli da ne stvari ne moremo vplivati, da smo slabi, nicvredni in da je vse brezupno.

15. Vedenje opozarjajo predvsem na povecano uporabo drog (alkohol, kajenje, pomirjevala, stimulansi) oz. spremembe v dotedanjih navadah, pa tudi pretirana je�cnost ali izguba teka, grizenje nohtov, ipd. Pomanjkanje skrbi za zdravje, prehrano, higieno. Odmikanje od socialnih stikov. Nedokoncane naloge.

16. Ucinki stresne situacije Najbolj izcrpavajo: stalne, drobne stiske in konflikti, ki jim ni in ni videti konca, in to navkljub posameznikovim prizadevanjem, da jih obvlada.

18. Ocena stresne situacije,  Lazarus, Folkman, 1984

19. Ocena stresne situacije, Sekundarna ocena

20. Do�ivljanje stresa Clovek v vsaki situaciji izvede najprej zacetno evaluacijo, v kateri oceni ali je ta situacija zanj nepomembna, pozitivna ali stresna. Ta ocena je v veliki meri odvisna od clovekovega samovrednotenja. Dobra samopodoba omogoca, da situacijo do�ivimo pozitivno, kot izziv in ne kot potencialno nevarnost, kjer ne bomo uspeli. Ob tem je pomembna tudi opora sredine v kateri delujemo in �ivimo. Do�ivljanje poklicne kompetentnosti, avtonomnosti in smiselnosti na�ega dela omogoca regulacijo in omejevanje stresa.

21. Stresna situacija, Lazarus, Folkman, 1984 Avtorja menita, da pojav stresa ni odvisen od obsega obremenitev, temvec od moderatorjev kot so: Coping, Socialni suport, Osebnost (cvrstost, angl. hardiness) Predhodne izku�nje, Psihofizicno stanje, �ivljenjski slog, Genetske predispozicije, Zdravstvene navade

22. V iskanju ucinkovitej�ega obvladovanja stresa bodimo pozorni na Urejenost osnovnih �ivljenjskih ritmov (spanje, prehranjevanje, aktivnost-pocitek) Dobro telesno kondicijo Poskrbimo za relaksacijo (sprostitvene tehnike, masa�e, sprehodi, savna�) Pozornost posvetimo sebi, zagotavljanju prijetnih do�ivetij, ugodju Vkljucitev v razlicne skupine, dru�enja, uvajanje ritualov�

23. Zmanj�ajmo stresorje (vecja asertivnost, naucimo se reci ne, ne bodimo super heroji, poskrbimo za bolj�e nacrtovanje in organizacijo svojega dela, razvijanje odprtosti in spretnosti v komuniciranju, ipd.) Razvijanje tehnik re�evanja problemov Postavljanje realnej�ih ciljev v zvezi z na�im delom, prepoznavati in sprejeti lastne meje O�ivljanje virov moci in predvsem prepoznati in �iveti svoje potrebe.

24. Stebri identitete Clovekovo osebnost doloca pet pomembnih podrocij: Telesnost (kako se pocutimo v svoji ko�i, na kak�en nacin smo si blizu samemu sebi, kako se maramo ali ne maramo, kako nas drugi zaznavajo v na�i telesnosti) Socialna mre�a (ljudje, ki so za nas pomembni, s katerimi skupaj �ivimo in delamo, na katere se lahko naslonimo pa tudi taki, ki do nas niso prijateljsko razpolo�eni)

25. Stebri identitete Delo, dose�ki, prosti cas (zadovoljstvo z delom, do�ivetja uspeha in veselja ob lastnih storitvah, pa tudi obremenitve, pretirane zahteve. Pomembnost prostega casa. Materialna varnost (bivalni pogoji, dohodek) Vrednote (kaj ocenjujemo, da je prav, na�a prepricanja, za kar zastavljamo sebe in o cemer verjamemo, da je pomembno tudi za druge ljudi. Tudi religiozna, politicna prepricanja, na�i pricipi po katerih se ravnamo...)

26. Potrebe Potreba po pre�ivetju Potreba po ljubezni � sprejetju � pripadnosti Potreba po samospo�tovanju Potreba po moci � uveljavljanju � priznanju Potreba po svobodi � izboru � razvoju Potreba po zabavi � spro�canju � u�ivanju Prirojene clovekove potrebe so stebri moci in zdravja le, ce so zadovoljene

27. Kronicne bolezni in psihosocialna obremenjenost Objektivno z: pojavnostjo in pomenom bolezenske situacije, vrsto, fazo, jakostjo in trajanjem bolezni, obsegom ne�elenih sprememb, trajanjem, ucinkovitostjo, neprijetnostjo terapevtskih postopkov, predvidljivostjo bolezenskega razpleta, mo�nostjo, da bolnik spremlja in vpliva na potek bolezni.

28. Kronicne bolezni in psihosocialna obremenjenost Subjektivno s: spolom, starostjo, osebnostnimi lastnostmi (obrambnimi mehanizmi, samopodobo, samospo�tovanjem, osebnostno strukturo, itd.)

29. Kronicne bolezni Izguba � �alovanje � sprejemanje Predstava o bolezni Spremembe �ivljenjskega stila in sodelovanje v zdravljenju Kvaliteta �ivljenja

30. Kronicne bolezni in izgube Skozi ves �ivljenjski ciklus do�ivljamo izgube (slu�be, bivali�ca, samostojnosti, bli�nje osebe, hi�ne �ivali, itd.). V primeru kronicne bolezni je tega veliko - torej vec � raznolikih � hkratnih izgub (gibljivosti, vida, sluha, las, organa, samostojnosti, telesne privlacnosti, dru�abnih stikov, itd.).

31. Izguba in �alovanje Tisto, kar se z izgubo spro�i, to so custva jeze, nezadovoljstva, �alosti, kasneje tudi nemoci in obupa, kar v koncni fazi navadno vodi v depresijo.

32. Obrambno vedenje bolnikov Zanikanje: Bolnik noce nic videti, sli�ati, nic vedeti. Temu primerno se tudi vede. Cim bolj negotov je bolezenski izid, cim huj�a je resnica, tem prej se prizadeti izogiba soocenju z njo. �Kar ne vem, me ne vznemirja��

33. Obrambno vedenje bolnikov Regres: Bolnik se pocuti in vede kot nemocno, odvisno bitje: �Nic vec ne zmorem�Nekdo mi mora pomagati��

34. Obrambno vedenje bolnikov Projekcija: Prizadeti razloge za svoje stanje i�ce zunaj sebe. Videti je godrnjav, vse ga moti, posebno obcutljiv je na tujo pozornost, svoje bli�nje, tudi brez povoda obto�uje, da ga zanemarjajo. Svoje nezadovoljstvo v celoti preusmeri na druge: �Ko najbolj potrebuje� nekoga, se vse izmaknejo��

35. Obrambno vedenje bolnikov Preklop: gre za preusmeritev pozornosti od neprijetne na nevtralno vsebino. Ce nekdo ni zmo�en sprejeti resnice, ce je ta tako kruta, da je ne more sprejeti, pozornost prenese na drugo podrocje. Izra�a skrb in bojazni v zvezi s situacijo, ki je objektivno vzeto po nepotrebnem skrb zbujajoca.

36. Predstava o bolezni Kako dolgo bo trajala V kolik�ni meri jo lahko kontroliramo Koliko lahko pomaga zdravljenje Kako dobro razumete svojo bolezen V kolik�ni meri obcutite simptome Kako zaskrbljeni ste zaradi bolezni V kolik�ni meri bolezen vpliva na va�e �ivljenje Koliko bolezen custveno vpliva na vas

37. Kvaliteta �ivljenja Najla�je jo ocenimo, ce preverimo bolnikovo:- telesno stanje in funkcije,- psiholo�ko stanje in pocutje,- socialno aktivnost in  odnose,- delovno ucinkovitost,- ekonomsko stanje.

38. Psiholo�ka pomoc kratke, na problem usmerjena psihoterapija, kognitivno-vedenjske intervencije, socialne suportivne skupine; individualna obravnava, skupinska obravnava; psihoterapevtske intervencije, psihoedukativne intervencije;