1 / 10

(NOVA) SOCIALNA ZAKONODAJA – KAKO NAPREJ?

(NOVA) SOCIALNA ZAKONODAJA – KAKO NAPREJ?. Goran Lukič Zveza svobodnih sindikatov Slovenije Ljubljana, 13.5. 2013. OPERATIVNI DEL, PRVIČ: CELOVITA PRIPRAVA. PROBLEM: PREHITER ZAČETEK IZVAJANJ NOVE SOCIALNE ZAKONODAJE

Download Presentation

(NOVA) SOCIALNA ZAKONODAJA – KAKO NAPREJ?

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. (NOVA) SOCIALNA ZAKONODAJA – KAKO NAPREJ? Goran Lukič Zveza svobodnih sindikatov Slovenije Ljubljana, 13.5. 2013

  2. OPERATIVNI DEL, PRVIČ: CELOVITA PRIPRAVA PROBLEM: PREHITER ZAČETEK IZVAJANJ NOVE SOCIALNE ZAKONODAJE Kot glavne pomanjkljivosti v postopkih nekateri strokovni delavci na CSD navajajo: prehiter začetek izvajanja zakonodaje, saj je sistem zelo kompleksen: strokovnim delavcem je velike težave pri izvajanju postopkov povzročalo dejstvo, da je bil začetek izvajanja zakonodaje na področju, ki je tako kompleksno in poleg tega vsebuje veliko novih tehničnih in informacijskih rešitev, prehiter; zdaj se sicer napake odpravljajo sproti, vendar postopki niso poenostavljeni; ob uvedbi tako kompleksnega sistema bi bil potreben pilotni preizkus. Vir: Ocena učinkov nove socialne zakonodaje, IRSSV, 2013

  3. OPERATIVNI DEL, DRUGIČ: PRIMERNA KADROVSKA STRUKTURA PROBLEM: NUJNOST KADROVSKIH OKREPITEV Strokovni delavci so poudarili, da bi bile za hitrejše reševanje vlog in odločanje o pravicah nujne kadrovske okrepitve na CSD (mogoče tudi s prerazporeditvijo strokovnih delavcev po CSD). Velik del strokovnih delavcev si želi, da bi bilo delo organizirano na način, ki bi dopuščal specializacijo dela le na določenih pravicah iz javnih sredstev. Zavzemajo se tudi za to, da bi odločanje o izredni DSP potekalo na način, ki bi omogočal takojšnjo izdajo določbe (ne pa nekajdnevno čakanje na podatke). Vir: Ocena učinkov nove socialne zakonodaje, IRSSV, 2013

  4. VSEBINSKI DEL, PRVIČ: PRAVIČNA IZVEDBA PROBLEM: VRSTNI RED UVELJAVLJANJA PRAVIC Kljub temu pa glede na izdatke za posamezni prejemek in glede na druge pridobljene podatke ugotavljamo, da so predvsem zaradi vrstnega reda uveljavljanja pravic in posledično vštevanja zneska predhodnih prejemkov v osnovo za nadaljnje pravice ter upoštevanja premoženja in prihrankov pri upravičenosti in odmeri višine pravice nekatere kategorije družin in posameznikov po uvedbi nove socialne zakonodaje v slabšem materialnem položaju kot prej. (…) V povezavi z zgoraj navedenim je treba vnovič razmisliti o vrstnem redu uveljavljanja pravic iz javnih sredstev na splošno (še posebej o umeščenosti otroškega dodatka, plačila vrtca in državne štipendije v enoten sistem), zlasti pa o součinkovanju posameznih pravic. Vir: Ocena učinkov nove socialne zakonodaje, IRSSV, 2013

  5. VSEBINSKI DEL, DRUGIČ: PRAVIČNI IZRAČUNI PROBLEM: OSNOVNI ZNESEK MINIMALNEGA DOHODKA Osnovni znesek minimalnega dohodka (260,00 EUR), ki je osnova za odmero pravice do DSP in varstvenega dodatka, predstavlja dobri dve tretjini minimalnih življenjskih stroškov v Sloveniji, izračunanih za leto 2009. Prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo brez upoštevanja dohodka v naravi za leto 2011 znaša 600 EUR, z upoštevanjem dohodka v naravi pa 611 EUR59, od katerega pa je osnovni znesek minimalnega dohodka nižji za dobrih 56 oziroma 57 %. Podatki SURS o indeksu cen življenjskih stroškov pa kažejo, da so se cene za nekatere izdelke in storitve od leta 2009, ki je bilo leto, na osnovi katerega so bili izračunani minimalni življenjski stroški, do leta 2012 precej dvignile60. Glede na navedeno predlagamo izdelavo nove ocene minimalnih življenjskih stroškov v Sloveniji ter prilagoditev osnovnega zneska minimalnega dohodka novim izračunom ali pa dvig osnovnega zneska minimalnega dohodka vsaj na višino izračunanih minimalnih življenjskih stroškov za leto 2009 (385,08 EUR). Vir: Ocena učinkov nove socialne zakonodaje, IRSSV, 2013

  6. VSEBINSKI DEL, TRETJIČ: PRAVIČNE OMEJITVE PROBLEM: STAROSTNA OMEJITEV PRI VARSTVENEM DODATKU Upad števila prejemnikov varstvenega dodatka si lahko razložimo z naslednjimi razlogi: • Starostna omejitev: do varstvenega dodatka so upravičene ženske, ki so stare 63 let ali več, in moški, stari 65 let ali več, ter osebe mlajše od 63/65 let, ki so trajno nezaposljive ali nezmožne za delo. Med prejemnicami varstvenega dodatka v letu 2011 je bilo 8.745 mlajših od 63 let, med prejemniki pa 8.292 mlajših od 65 let. Skupaj je bilo tako kar 17.037 prejemnikov, ki starostnemu pogoju upravičenosti do varstvenega dodatka po ZSVarPre ne zadostijo več. • Podatki o starostni strukturi prejemnikov varstvenega dodatka za leto 2012, ki kažejo, da je bilo med prejemniki tega dodatka v letu 2012 le 3.882 oseb mlajših od 63 (ženske) oziroma 65 (moški) let. Upad prejemnikov varstvenega dodatka v tej starostni skupini (mlajši od 63 oziroma 65 let) je 77,22 %, medtem ko je v starejši populaciji 67,96 %. Ocenjujemo, da sta glavna razloga za tako drastičen upad prejemnikov varstvenega dodatka v mlajši starostni skupini starostna omejitev upravičenosti do varstvenega dodatka (upokojene osebe, mlajše od 63/65 let) in »izpad« prejemnikov družinskih pokojnin. Vir: Ocena učinkov nove socialne zakonodaje, IRSSV, 2013

  7. VSEBINSKI DEL, TRETJIČ: KONTEKST PRAVIČNOSTI PROBLEM: PREPOVED ODTUJITVE NEPREMIČNINE Če je upravičenec do varstvenega dodatka lastnik nepremičnine, se mu z odločbo o upravičenosti do varstvenega dodatka prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist RS. Zakon o dedovanju (ZD) pa v 128. členu določa, da se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. V prejeto pomoč se šteje tudi varstveni dodatek. Varstveni dodatek po ZPIZ–1 ni bil podvržen zaznambi na premoženje prejemnika in omejitvi dedovanja, zato gre za zelo pomembno novost. V tem lahko iščemo tudi razloge, zakaj se je okrog 16.100 oseb (9.972 do 31. 12. 2011 na ZPIZ, v 2012 6.100 na CSD), ki so bile po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, upravičene do varstvenega dodatka, odpovedalo tej pravici. Strokovni delavci iz CSD ugotavljajo, da so odpovedi varstvenemu dodatku posledica novega določila v zvezi z zaznambo na premoženje oziroma vračanjem prejemka s strani potomcev, ki velja za to pravico. Opozarjajo na hudo stisko nekaterih, ki so se odpovedali varstvenemu dodatku, in menijo, da bo potrebno v prihodnje več terenskega dela, s čimer bi se prepričali, kako ti ljudje res živijo. Vir: Ocena učinkov nove socialne zakonodaje, IRSSV, 2013

  8. VSEBINSKI DEL, ČETRTIČ: DOHODKOVNI KONTEKST PROBLEM: UPOŠTEVANJE OTROŠKEGA DODATKA, ODLOČBA O ODMERI DOHODNINE Ker je otroški dodatek na prvem mestu v vrstnem redu uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, vpliva na upravičenost do višine ostalih pravic. V primerih, ko družine zaradi prejemanja otroškega dodatka oziroma zaradi vštevanja otroškega dodatka v dohodek družine presežejo dohodkovni cenzus in zato niso upravičene do socialnovarstvenih prejemkov, je to lahko problematično (glej poglavje o DSP). Strokovni delavci na CSD opozarjajo na probleme pri vštevanju otroškega dodatka v lastni dohodek. To je problematično predvsem pri enostarševskih družinah, kjer lahko odrasla brezposelna oseba (ki ne prejema več nadomestila za brezposelnost) zaradi otroškega dodatka izgubi pravico do denarne socialne pomoči. Strokovni delavci menijo, da je situacija sporna, saj odrasla oseba nima svojih sredstev za preživljanje (DSP), temveč živi s prejemki, ki so namenjeni preživljanju, vzgoji in izobraževanju otrok (otroški dodatek). Strokovni delavci na CSD opozarjajo na probleme v praksi ob upoštevanju 15. člena ZUPJS glede upoštevanja dohodkov na osnovi zadnje odločbe o odmeri dohodnine. Če namreč DURS ni izdal dohodninske odločbe za preteklo leto, CSD upošteva dohodke za predpreteklo obdobje. Na problematičnost upoštevanja dohodkov iz predpreteklega obdobja, če dohodninska odločba za preteklo leto na primer zaradi prenizkih dohodkov ni bila izdana, opozarjajo tudi pravniki iz MDDSZ, saj imajo lahko posamezniki zaradi brezposelnosti, stečajev itd. bistveno slabše dohodkovno stanje kot pred dvema letoma.

  9. ZAKLJUČEK oz. NAPOTILO: Spremembe socialne zakonodaje ne smejo temeljiti na družbenih stereotipih, predsodkih in domnevah, temveč na podlagi zbira preverljivih vsakodnevnih terenskih podatkih in izkušenj. Cilji sprememb socialne zakonodaje morajo biti medsebojno usklajeni in ne izključujoči. Spremembe socialne zakonodaje morajo biti temeljito pripravljene, s čim večjo vnaprejšnjo vključenostjo njenih končnih izvajalcev oz. uporabnikov. Spremembe socialne zakonodaje morajo temeljiti na kombinaciji interdisciplinarnih znanj in izkušenj, na podlagi katerih se postavi ustrezne temelje. Socialna zakonodaja ni matematični model. Spremembe socialne zakonodaje morajo spremljati redni evalvacijski pregledi, ki naj čim bolj realno pokažejo kakršne koli tako pozitivne kot negativne učinke.

  10. HVALA ZA POZORNOST!

More Related