Splošni del civilnega prava *KONZULTACIJE*

1. Splošni del civilnega prava*KONZULTACIJE* Doc. Dr. Tomaž Keresteš

2. 1. Pojem civilnega prava • Kakšno je razmerje med civilnim in zasebnim pravom? • Kaj pomeni zasebnopravna avtonomija volje? • Kaj pomeni trditev, da je dispozitivnost pravnih pravil obeležje civilnega prava? • Za katere podpanoge civilnega prava so dispozitivna pravila še posebej značilna? Za katere pa ne? • Kakšna je umestitev SDCP v civilnem pravu? • V čem se kaže navezanost civilnega prava v Republiki Sloveniji na tradicijo ODZ/ABGB? • Kateri pravni red je v zadnjem času izvršil največji vpliv na slovensko civilno pravo?

3. 2. Pravica • Kakšna je razlika med abstraktno in konkretno pravico? • Kaj pomeni razpolaga s pravico? • Katere stvarne pravice poznate? • Kaj so to kvazi-absolutne pravice? • Razložite pojem akcesorne pravice! • Glede na vsebino, učinkovanje, prenosljivost, premoženjsko naravo, in področja pravnega urejanja razvrstite: užitek, pravica iz predpogodbe na sklenitev glavne pogodbe, hipoteka. • Razlika med originarno in derivativno pridobitvijo? • Razlika med univerzalno in singularno pridobitvijo? • Razlika med translativno in konstitutivno pridobitvijo?

4. Primer – pričakovalna pravica I) Analizirajte ali ima A, ki je edini potomec in sorodnik B, za časa B-jevega življenja pravno zavarovano pričakovanje (pričakovalno pravico) do dediščine? II) A proda B televizijski sprejemnik. Ker B nima dovolj denarja, da bi mu takoj plačal celotno kupnino, se dogovorita za prodajo na obroke. A izroči televizijski sprejemnik B in si istočasno pridrži lastninsko pravico na njem vse do plačila vseh obrokov. Ali B pridobi pričakovalno pravico?

5. Primer – načini pridobitve Oseba A se želi rešiti svojega starega zaboja za krompir. Zato ga postavi na pešpot v mestu. Vseeno mu je, ali ga bo pobral kakšen ljubitelj starin, smetar, ali pa morda kdo od mimoidočih in to tudi pove osebi B. Oseba B, lastnik sosednjega vrta pa meni, da bi lahko ta zaboj še uporabljal in ga zato vzame in spravi v svojo vrtno uto. Ali lahko oseba A kasneje, če si premisli, od osebe B zahteva zaboj nazaj. Oseba B meni, da je postal lastnik. Ali ima prav? Kaj pa primer, ko oseba A zaboj postavi v svoj vrt z namenom, da ga kasneje nekomu podari, oseba B pa zaboj vzame? Oseba B, ki zagleda zaboj v vrtu osebe A, le-tej ponudi 1000 SIT, da mu ga prepusti. A se strinja, vendar mu zaboja ne želi izročiti, dokler le-ta ne bo plačal. Čez tri dni prinese B osebi A 1000 SIT. Oseba A mu zaboj izroči. Kakšne pravice imata osebi A in B. Kaj če oseba B prinese 1000 SIT čez tri dni, oseba A pa mu pove, da si je premislil in da zaboja več ne namerava prodati, ker ga bo v vrtu uporabljal namesto sedeža?

6. 3. Pridobitev pravice na podlagi pravnega posla • Pojasnite razmerje med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom! • Navedite nekaj primerov razpolagalnih poslov! • Katere pridobitne načine za premičnine poznate? • Kaj je pridobitni način pri cesiji? • Kdaj je mogoča a non domino pridobitev lastninske pravice na premičnini in kdaj na nepremičnini? • Ali je pridobitev a non domino originarna ali derivativna pridobitev? Zakaj? • V čem je razlika med zahtevki materialnega in zahtevki procesnega prava?

7. Primer – pridobitev pravice A proda osebni avtomobil X osebi B za ceno 100 denarnih enot (d.e.). A in B sta sporazumna, da lastninska pravica preide takoj in avtomobil A tudi izroči osebi B. Ker pa oseba B nima 100 d.e. pri sebi, plača ob izročitvi samo 50 d.e., za preostanek pa se dogovorita, da mora plačati čez 90 dni. B takoj naslednji dan proda avto osebi C, se z njo dogovori za prehod lastninske pravice in ji avto tudi izroči. C mu za avto plača 150 d.e.. B ves denar zaigra v igralnici in A ne more plačati nič, saj nima nobenega premoženja. Ali je bil B v gornjem primeru lastnik avtomobila, čeprav ni bil opravljen prepis pri upravni enoti – oddelek za promet? Ali lahko A zahteva dolgovanih 50 d.e. od C? Ali lahko A odstopi od pogodbe z B in zahteva vračilo avta od C? Ali bi bil C še vedno lastnik avta, če bi A odstopil od pogodbe z B?

8. Primer – a non domino Opišite potrebne elemente za ustanovitev pogodbene hipoteke na nepremičnini! Kakšna vrsta pridobitve je to? Ali je mogoča A NON DOMINO pridobitev? ******************************* A kupi od tatu B zlato uro, last C. A je prepričan, da je B lastnik in tudi cena, ki jo plača je tržna. Ali je na podlagi tega posla postal lastnik? Zakaj?

9. 4. Zastaranje • Kakšna je razlika med zastaranjem in prekluzijo? • Ali je zastaranje mogoče dispozitivno urejati? • Kako se računajo roki pri zastaranju? • Pojasnite, kaj pomeni odpoved zastaranju? • Kako zastarajo akcesorne pravice? • V čem se razlikuje učinek zadržanja in pretrganja zastaranja? • Zastaralni rok za občasne terjatve in katere so? • Zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb in katere so?

10. VAJA: A posodi B 100 d.e. do 21.02.2000. Dne 22.02.2000 B še vedno ni vrnila denarja A. Dne 09.04.2005 se A in B poročita. Dne 06.11.2005 se A in B razvežeta. Dne 04.07.2006 A pisno s povratnico pozove B naj mu vrne dolgovani znesek. B ne odgovori nič. Ali je terjatev na dan 04.08.2006 zastarana ali ne in zakaj?

11. 5. Varstvo pravic • Katere tožbe poznamo in katere pravice z njimi uveljavljamo? • Kateri so pogoji za dovoljeno samopomoč? • Pijani gost v gostilni napravi precejšen zapitek. Ker hoče oditi, brez da bi plačal račun, krčmar kot zavarovanje za plačilo pridrži njegovo aktovko. Ali sme tako ravnati? Zakaj? • Razlika med mediacijo in arbitražo?

12. Primer - samopomoč A-jev pes na ulici napade osebo B. Ta skuša pred psom pobegniti, vendar je pes prehiter. Zato pred njim spleza na streho osebnega avtomobila, ki je last osebe C in počaka, da pride policist in podivjanega psa ustreli. Pri tem pa na strehi in pokrovu motorja avtomobila osebe C povzroči za 2.000,00 € škode. Od koga lahko C zahteva povrnitev te škode?

13. Primer - samopomoč A pusti kolo pred gostilno. Ko v poznih urah zapusti lokal ugotovi, da mu je kolo nekdo ukradel. Čez dobro leto dni zagleda svoje kolo pred neko hišo. Gotov je, da je kolo njegovo, saj ima identično številko ogrodja. Zato kolo odvzame in se odpelje. Ali je A upravičen do takšnega ravnanja in zakaj? Kaj, če za njim priteče oseba B in mu pove, da je kolo njegovo, saj ga je v dobri veri kupil od osebe C, ki ga je v dobri veri kupila od osebe E in ki ga je v dobri veri kupila od osebe F? Čigavo je kolo?

14. 6. Stvari • Ali so sončni žarki stvar? Zakaj? • Ali je parcela na Luni nepremičnina? Zakaj? • Ali je avtoradio sestavina ali pritiklina? Utemeljite! • Zakaj so vrednostni papirji posebna vrsta stvari? Kakšne vrste vrednostnih papirjev poznate? • Kaj so to registrske stvari (ali dobrine)? • A kupi zlato pri B. Ker nima denarja, mu ga B proda s pridržkom lastninske pravice. A odnese zlato zobozdravniku C, ki mu ga vgradi v zob kot zlato krono. A nikoli ne plača za zlato in zato B odstopi od pogodbe ter zahteva vrnitve zlata! Ali s takšnim zahtevkom lahko uspe? Zakaj? Kaj če A zlato vgradi v temelje svoje hiše (npr. ker verjame, da mu bo to prineslo srečo)?

15. 7. Subjekti Katere vrste sposobnosti subjektov poznate? Ali je nasciturus subjekt prava? Kako razlikovati med pravnimi osebami javnega in zasebnega prava? Kaj pomeni načelo numerus clausus za pravne osebe zasebnega prava? Katere sisteme ustanovitve pravnih oseb zasebnega prava poznamo v RS? Kaj je to predruštvo? Razlika korporacija/pravne osebe societetnega tipa? Mandatorni organi društva? Mandatorni organi ustanove? Kako so urejena pravna sredstva zoper akte organov društva? V čem se razlikujejo skupnoročen skupnosti od skupnosti po deležih? Navedite primere v slovenskem pravu! Kakšna je razlika med notranjo in zunanjo družbo civilnega prava?

16. 8. Pravni posli • Ali je ponudba pravni posel in zakaj? • Kdaj je elektronsko izjavljena poslovna volja enakopravna pisno izraženi? • Kdaj molk predstavlja izjavo poslovne volje? • Kdaj je zmota pravno relevantna in kakšno je varstvo druge poštene stranke? • Kdaj prevara ni pravno relevantna? • Utemeljite, zakaj ničnost pravnega posla ni enaka neobstoju? • Kako je urejena konvalidacija v slovenskem civilnem pravu? • Posledice ničnosti? Kako se ničnost uveljavlja? • Roki za uveljavljanje izpodbojnosti? • Kdaj katalog izdelkov predstavlja ponudbo? • Kaj je prepozna ponudba? Kako pa je s predlogom za spremembo ponudbe?

17. Primer – napaka volje A proda osebi B za 100 d.e. antični rimski kovanec denarius. Pri tem mu zatrjuje, da gre za denarij iz časa cesarja Hadrijana, čeprav ve, da je v resnici iz časa cesarja Andronika. Osebi B manjka v zbirki rimskih kovancev prav kovanec iz časa cesarja Hadrijana in ga zato kupi. Kakšno varstvo v tem primeru nudi civilno pravo osebi B? Ali je B-jeva zmota bistvena in kakšen pomen ima to vprašanje? Kaj, če A o poreklu kovanca ni rekel nič, namesto tega pa je B-ja naklepno o domnevnem izvoru prepričeval C, A-jev prijatelj, vse z namenom prepričati osebo B, da kupi kovanec? Kaj če A in C o poreklu kovanca nista rekla nič, B pa je kot neizkušen zbiralec sam ocenil, da sodi v obdobje Hadrijana, kar se je kasneje izkazalo za napačno.

18. Primer - predpostavke A proda B-ju 5 gramov mamila. Ker B tega dne denarja za kupnino nima pri sebi, obljubi A-ju, da mu bo denar prinesel naslednjega dne. Ker B denarja A-ju ne prinese ne naslednjega dne in tudi kasneje ne, se A odloči s tožbo pri okrajnem civilnem sodišču od B-ja zahtevati izročitev kupnine. Analizirajte možnosti A-ja za uspešno tožbo s stališča pogojev za veljavnost pravnega posla in vse možne posledice.

19. Primer – sklenitev pogodbe V pivnici je gostilničar G na mizah postavil stojalo s slanimi prestami. Zraven stojala stoji cenik, na katerem med drugim piše "PRESTE = 100 SIT/kom". Gost P je spil v pivnici nekaj piv, zraven pa prigriznil tudi dve presti. Ali je dolžan za ti presti plačati 200 SIT in zakaj? Ali je P dolžan plačati 200 SIT tudi v primeru, če na ceniku ni videl cene za preste in zakaj?

20. Primer – sklenitev pogodbe Občina A je s podjetjem B sklenila pogodbo, po kateri občina A zagotovi zemljišče in ga proda podjetju B, zagotovi pa tudi komunalno opremljenost in zazidljivost zemljišča, podjetje B pa na njem zgradi objekt, v katerem se mora nahajati tudi poslovni prostor za otroški vrtec. Ta otroški vrtec pa mora podjetje B po vnaprej določeni prodajni ceni prodati občini A in to najkasneje na datum DD.MM.LLLL. Na dan DD.MM.LLLL vrtec še ni zgrajen, zato občina A vloži tožbo, da ji mora podjetje B izročiti poslovni prostor, kakor izhaja iz pogodbe. Ali ima takšen tožbeni zahtevek materialnopravno podlago?

21. Primer - pooblastilo A ustno pooblasti osebo B, da sklene v njegovem imenu in za njegov račun pogodbo o nakupu nepremičnine z osebo C. Na dan podpisa pisne pogodbe (pisnost določena po 52. čl. OZ) pa B nima časa za sestanek, zato pisno prenese pooblastilo na osebo D. Oseba D nato z osebo C podpiše pogodbo o nakupu nepremičnine. a) Ali je D zastopnik osebe A in zakaj? b) Ali je B zastopnik osebe A in zakaj? c) Ali pogodba med D in C zavezuje osebo A in zakaj?

22. Primer - pooblastilo A ima staro gorsko kolo, vendar se zadnje čase z njim ne vozi več pogosto. Želi ga prodati, vendar mu pomanjkanje časa ne dopušča, da bi se posvetil temu opravilu. Zato A pooblasti B, svojega prijatelja, da v njegovem (A-jevem) imenu in za njegov račun proda A-jevo kolo. Po enem tednu si premisli, saj se je pričela pomlad in se želi s kolesom zopet voziti, ter B-ju pooblastilo prekliče. Navkljub preklicu pooblastila B sklene prodajno pogodbo o prodaji kolesa z osebo C. Ali pogodba, ki jo je v A-jevem imenu sklenil B s C velja? Obrazložite! Kakšno pravno varstvo in proti komu uživa pooblastitelj? Kaj pa C? V čem se kaže razlika do primera prekoračenega pooblastila? Zakaj se je zakonodajalec odločil za takšno ureditev?

23. Primer – osebnostne pravice Oseba A, star 13. let, čigar starši so bili ta dan odsotni, je domov povabil B (12 let), C (14 let) in D (13 let), da bi imeli "zabavo". Na tej "zabavi" so pili alkohol, poslušali glasbo in se "zabavali", slednje tako močno, da je A, omamljen od alkohola, nemočen obležal na tleh, bruhal in na splošno "spuščal čudne glasove". B, C in D se je to zdelo neznansko zabavno, zato ga je B posnel s kamero, ki je bila vgrajena na njegovem mobilnem telefonu. Ta posnetek je nato dal še C in D. C je posnetek objavil tudi na spletnih straneh, D pa je domov vabil prijatelje in jim posnetek z veseljem prikazoval. Ni trajalo dolgo, da so se vsi A-jevi sošolci pričeli iz A norčevati in ga klicati "pijani bruhec". A je zaradi tega močno opešal pri šolskem uspehu, v šolo je hodil z odporom, s prijatelji pa se sploh več ni družil. Zaskrbljeni A-jevi starši vas sprašujejo, kako bi bilo mogoče na podlagi pravil civilnega prava zaščititi A-jevo zasebnost in sankcionirati B, C in D?

24. Primer – osebnostne pravice A je znan pevec. Na vrtu svoje vile se sonči v adamovem kostimu. Vrt je ograjen z 3 metre visoko ograjo. B je fotograf znanega rumenega časopisa X. Prepleza ograjo in napravi serijo senzacionalnih slik. Časopis X te fotografija objavi. Zaradi objave takosenzacionalnih slik je naklada te številke 3x večja od običajne naklade. Časopis X te slike objavi tudi na svoji internetni strani in tudi na teh straneh je obisk velikanski. To prinaša časopisu X velike dobičke, saj na teh straneh objavlja tudi reklame za različne gospodarske družbe. A je izjemno nezadovoljen zaradi objave teh slik. Zato se obrne na vas in vas zaprosi za pravni nasvet. Svetujete mu, kakšne so njegove možnosti varovanja njegovih osebnostnih pravic.