190 likes | 308 Views
NACIONALNI PROGRAM ZA KULTURO IN PRIORITETE KNJIŽNIÄŒNE DEJAVNOSTI. Jelka Gazvoda, Ministrstvo za kulturo Maistrova 10, Ljubljana; jelka.gazvoda@gov.si. Podlaga za sprejem Nacionalnega programa za kulturo. 10. Älen Zakona o uresniÄevanju javnega interesa za kulturo.
E N D
NACIONALNI PROGRAM ZA KULTURO IN PRIORITETE KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI Jelka Gazvoda, Ministrstvo za kulturo Maistrova 10, Ljubljana; jelka.gazvoda@gov.si
Podlaga za sprejem Nacionalnega programa za kulturo • 10. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. • Skladno s 138. členom tega zakona se nacionalni program za kulturo sprejme najkasneje v roku enega leta od uveljavitve zakona,kar pomeni najkasneje do 29.11.2003.
Splošne prioritete nacionalnega programa za kulturo • Ohranjanje in razvoj slovenskega jezika, • Spodbujanje kulturne raznolikosti, • Zagotavljanje dostopnosti kulturnih dobrin in pogojev za ustvarjalnost, • Informatizacija v kulturi.
Opredelitev javnega interesa za kulturo • Nacionalni program za kulturo torej splošno opredeljuje javni interes za kulturo, da bi zagotovil pogoje za: • kulturno ustvarjalnost, • dostopnost kulturnih dobrin, • uveljavljanje kulturne raznolikosti, • uveljavljanje slovenske kulturne identitete in • ohranjanje skupnega slovenskega kulturnega prostora.
Kaj sodi v javni interes za kulturo na področju knjižnične dejavnosti? • optimalna ponudba knjižničnega gradiva in informacij, • koordinirano in kvalitetno zabeleženih predvsem v vzajemnem bibliografskem sistemu Cobiss, • informacijskih storitev, ki so osredotočene na kulturne, izobraževalne, raziskovalne in socialne potrebe okolja, • informacijsko opismenjevanje, • podpora vseživljenjskemu učenju.
Kaj sodi v javni interes za kulturo na področju knjižnične dejavnosti? • zagotavljanje prostorskih pogojev in opreme za uporabo gradiva in iskanje informacij ter za smotrno izrabo prostega časa v knjižnici (tudi za posebne skupine uporabnikov), • omogočanje dostopa do urejenih zbirk domoznanskega gradiva za lokalne študije, izobraževanje, raziskovanje itd. • mednarodno sodelovanje in • povezovanje s knjižničnimi sistemi v Evropi, • dostop do svetovnih virov informacij, • medknjižnična izposoja iz domačih in tujih knjižnic,
Kaj sodi v javni interes za kulturona področju knjižnične dejavnosti? • koordiniran sistem mednarodnega številčenja publikacij oz. storitev za mednarodno bibliografsko kontrolo, • učinkovit sistem pridobivanja obveznega izvoda gradiva na vseh medijih, ki bo zagotavljal popolnost, ohranitev in dostopnost nacionalne knjižnične zbirke, • dostop do podatkov o vseh delih nacionalne zbirke iz vseh knjižnic v Sloveniji in preko interneta. • Za slovensko kulturno identiteto so pomembni tudi: • tekoče objavljanje Slovenske bibliografije, • dostopnost gradiv s pomočjo restavriranja in prenosa na nadomestne nosilce, zlasti elektronske.
Cilji in ukrepi za knjižnično dejavnost • Splošni cilj: • En splošni cilj, in sicer povečanje dostopnosti knjižničnih storitev. • Glede na stanje, doseženo do leta 2002, naj bi se dostopnost, merjena z uporabo določenih kazalcev, povečala • v povprečju za 10 % do leta 2007.
Kako ta cilj doseči pri splošnih knjižnicah Splošni ukrep: prednostna podpora dejavnostim splošnih knjižnic, ki vplivajo na: • kakovost zbirk, vrste in obseg v knjižnicah dosegljivega gradiva • kakovost informacijskih virov, tudi katalogov in podatkovnih zbirk • kakovost in raznolikost informacijskih storitev knjižnic • neposredno dostopnost splošne knjižnične dejavnosti v obliki krajevne knjižnice v lokalni skupnosti • skladen razvoj mreže splošnih knjižnic z zagotavljanjem dodatnih krajevnih knjižnic, oblikovanjem bibliobusne mreže in tudi v sodelovanju s šolskimi knjižnicami • računalniško opremljenost in telekomunikacijske povezave.
Kako ta cilj doseči pri nacionalni knjižnici Splošni ukrep:Prednostna podpora dejavnostim nacionalne knjižnice, ki vplivajo na: • dopolnjevanje nacionalne zbirke in izdajanje nacionalne bibliografije • hranjenje, varovanje in predstavljanje knjižne dediščine • dostopnost vsem državljanom preko ustreznih storitev in povezovanja z drugimi knjižnicami ter • možnost predstavitve nacionalno pomembnih delov zbirke javnosti • skrb za strokovni razvoj vseh vrst knjižnic in spremljanje njihove dejavnosti • skrb za usposabljanje in permanentno izobraževanje v stroki • mednarodno, predvsem evropsko, sodelovanje.
1. Cilj: Zagotavljanje primernega obsega in strukture knjižničnih zbirk Ukrep 1: Konvencionalno gradivo: nakup konvencionalnega gradiva se bo glede na doseženo povprečje v letu 2003 do leta 2007 realno povečeval v povprečju za 2,5 % letno. • Pričakovani učinki: • Delež države za nakup konvencionalnega gradiva za splošne knjižnice naj bi naraščal proti 50 % vseh potrebnih sredstev za nakup. • Delež države za nakup tuje znanstvene in strokovne literature za nacionalno knjižnico naj bi dosegel v podzakonskih aktih določeni obseg nakupa.
1. Cilj: Zagotavljanje primernega obsega in strukture knjižničnih zbirk • Ukrep 2: Elektronsko gradivo: Spodbujanje pridobivanja in posredovanja elektronskih publikacij. Pričakovani učinki: • racionalizacija nakupa elektronskih virov, • za vključene knjižnice bistveno izboljšan dostop do elektronskega gradiva.
1. Cilj: Zagotavljanje primernega obsega in strukture knjižničnih zbirk • Ukrep 3: Elektronska dediščina. Zagotavljanje pogojev predvsem nacionalni knjižnici za zbiranje in hranjenje slovenskih spletnih elektronskih publikacij in digitalizacijo knjižnekulturne dediščine. • Pričakovani učinki: • ohranjanje elektronsko objavljene dediščine, • podpora uporabi elektronsko objavljenega in digitaliziranega gradiva za izobraževanje in raziskovanje v informacijski družbi.
2. Cilj: Do leta 2007 bo 50 % osrednjih in 20 % krajevnih knjižnic delovalo kot info in kulturna središča ter e-točke Podcilj : Število računalnikov z internetom bo doseglo v povprečju vsaj 0,50 računalnika na 1000 prebivalcev • Ukrep 1/1: Lokalna informacijska središča: spodbujanje razvoja splošnih knjižnic v lokalna informacijska in kulturnasredišča in krepitev računalniške in komunikacijske infrastrukture knjižnic. Pričakovani učinki: Sodobna informacijska oprema v mreži krajevnih knjižnic in kakovosten izbor različnih informacij ter uporabniških servisov bosta bistveno povečala dostopnost knjižnic.
2. Cilj: Do leta 2007 bo 50 % osrednjih in 20 % krajevnih knjižnic delovalo kot info in kulturna središča ter e-točke • Ukrep 2: Informacijska pismenost: prednostno podpiranje projektov informacijskega opismenjevanja uporabnikov. Pričakovani učinki: • naraščanje obiska in števila uporabnikov, • naraščanje uporabe knjižničnega gradiva, • pritegnitev bralno neaktivnih skupin prebivalstva, • naraščanje deleža informacijsko pismenih uporabnikov.
3. Cilj: Do leta 2007 uveljaviti izvajanje posebnih nalog območnih knjižnic. • Ukrep 1: Financiranje posebnih nalog območnih knjižnic: Pričakovani učinki: Enotno delovanje knjižnic pri zagotavljanju povečane dostopnosti gradiva, izločanju, varovanju in zaščiti gradiva, • poenoteno domoznanstvo, • enotno komunikacijsko in računalniško opremljanje, • skupni projekti, zlasti za posebne skupine uporabnikov ipd.
4. Cilj: Povečanje deleža prebivalcev, ki so člani knjižnic, s povprečja 24,4 % v letu 2001 na 26,8 % v letu 2007. • Ukrep 1: Bralna kultura: Prednostna podpora dejavnostim knjižnic, ki promovirajo bralno kulturo in se izvajajo na nacionalni ali regionalni ravni. Pričakovani učinki: • Povečevanje članstva v povprečju za 2,5 % letno, • podaljšanje odpiralnega časa na prebivalca, • razvoj bralne kulture.
5. Cilj: Do leta 2007 omogočiti izgradnjo nove stavbe NUK. • Ukrep 1: Gradnja NUK: Dopolnitev Zakona o gradnji UKL in za zagotovitev sredstev za začetek gradnje v letu 2005. • Pričakovani učinki: • večja dostopnost lastnih zbirk NUK v prostem pristopu, • izboljšan dostop do elektronskih medijev in nove informacijske storitve, • povečanje članstva in obiska, • večja izkoriščenost zbirk, • uveljavitev statusa nacionalne institucije.
Nevarnosti? • Želja po velikih korakih z malo dodatnih sredstev - pomanjkanje motivacije za razvoj • Hitra rast drugih multimedijskih centrov s podobnimi vsebinami - treba bo pohiteti! • Ne dovolj usposobljeni knjižničarji - nujno vsaj ECDL! • Ne dovolj aktiven menedžment - nujno mladi, ambiciozni direktorji(-ice)! • FINANCIRANJE!