1 / 33

J. S. BACH 1685–1750

J. S. BACH 1685–1750. DOBA RAZSVETLJENSTVA. RAZSVETLJENSTVO. Čas evropskega meščanstva Cilji: zdrav, kritičen razum v Književnosti Umetnosti Filozofiji Politiki Javnem življenju KOZMOPOLITIZEM. RAZSVETLJENSTVO. Zavrže : Nadnaravnost v religiji Metafiziko Formalizem

nadalia
Download Presentation

J. S. BACH 1685–1750

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. J. S. BACH 1685–1750 DOBA RAZSVETLJENSTVA

  2. RAZSVETLJENSTVO • Čas evropskega meščanstva • Cilji: zdrav, kritičen razum v • Književnosti • Umetnosti • Filozofiji • Politiki • Javnem življenju • KOZMOPOLITIZEM

  3. RAZSVETLJENSTVO • Zavrže: • Nadnaravnost v religiji • Metafiziko • Formalizem • Nasledstvo avtoritet • priviligiranost

  4. RAZSVETLJENSTVO • Prizadevanja za • Politični • Družbeni • Znanstveni • Moralni • Tehnični napredek človeštva • Zdrav razum • Empirično raziskovanje • Svobodo človeka -VOLTAIRE, ROUSSEAU

  5. GLASBENIKI RAZSVETLJENSTVA • BACH • HAENDL • VIVALDI • TARTINI • D. SCARLATTI • COUPERIN • RAEMEAU • PERGOLESI

  6. ZNAČILNOSTI GLASBE prve pol. 18. st. • INSTRUMENTALNA IN VOKALNA POLIFONIJA, kot nasprotje • GALANTNI STIL – drugačna monodija, po 1700 • spevnost, • lahkotna okrašenost, • homofonija, preprosta harmonija • pregledna oblika - plesi,

  7. ZNAČILNOSTI GLASBE prve pol. 18. st. • Drobna motivika, • nizanje glasbenih misli • Couperin, D. Scarlatti, Telemann • RAHLOČUTNI SLOG – ok. 1730 • spevnost, • večji kontrasti, kromatična napetost • ekspresivna, dinamična nasprotja • motivi vzdihov - zadržki

  8. RAHLOČUTNI SLOG • Menjavanje dura in mola • Oddaljene tonalitete • Poudarjanje čustev in domišljije • Večanje subjektivnosti

  9. J. S. BACH – G. F. HAENDL • BACH: • umirjen, • skromen, • introvertiran…, • posveča se instrumentalni glasbi, • polifonija, • neobičajno prepletanje glasov, • disonančnost

  10. J. S. BACH – G. F. HAENDL • HAENDL: • nemiren, • ambiciozen, • željan slave…, • obsežna vokalna dela, • izrazita ritmika, • zvočnost, • efektnost, • konsonanca…

  11. J. S. BACH • Eisenach – Leipzig • 1703, violinist v Weimarju • 1703-08, organist Arnstadt/ Mühlhausen • 1708-17, dvorni organist, Weimar • 1717-23, dvorni kapelnik, Köthen • 1723-50, kantor, Tomaževa cerkev, Leipzig

  12. J. S. BACH • Cerkveni glasbenik, protestant • Izumitelj instrumentalnih fug • Mistika, poduhovljenost, religiozni simboli v glasbi • Vpliv na glasbenike 20. stoletja • Iz družine mestnih piskačev, organistov, kantorjev • Z 18. leti izobražen organist, violinist, čembalist

  13. J. S. BACH • WEIMAR:dvorni org., komorni glasb. • Orgelska dela, preludiji, fuge, kantate • KÖTHEN: dvorni kapelnik • Brandenburški koncerti, Dobro uglašen klavir, 1. del • LEIPZIG: kantor v Tomaževi c. • Pasioni, kantate, Dobro uglašeni kl., 2 del, Umetnost fuge

  14. J. S. BACH – vokalna dela • PASIONI • Matejev pasion • Janezov pasion • MAŠE (h-mol) • “visoka maša”, 4 samostojne skladbe • BOŽIČNI ORATORIJ • Sestavljen iz KANTAT • KANTATE

  15. J. S. BACH, duhovno-posvetna enovitost • ORGLESKA DELA: • sinteza italijanskega (Frescobaldi), • južnonemškega (Pachelbel) in • severnonemškega stila (Buxtehude) • Temeljijo na znanih oblikah: preludiji, fuge, tokate, fantazije…

  16. J. S. BACH, duhovno-posvetna enovitost • DOBRO UGLAŠENI KLAVIR • Preludiji in fuge – KONTRASTI • PARTITE • UMETNOST FUGE • GOLDBERGOVE VARIACIJE

  17. J. S. BACH, KOMORNA GLASBA • VPLIV ITALIJANSKE SONATE, KONCERTA, CONC. GROSSA, VIVALDIJA • Orkestrske suite • Konc. za čembalo • Skladbe za godala • Brandenburški koncerti • Umetnost fuge

  18. J. S. BACH - LUTNJA • Priljubljen Bachov inštrument • tudi solistični inštrument • Zapisovanje v dveh sistemih (ne tabulature) • 4-7 del za lutnjo ali luteharpsichord

  19. J. S. BACH - LUTNJA • Preludij v c-molu BWV 999 • Fuga v g-molu, BWV 1000 • Preludij, Allegro in fuga v Es-duru BWV 998 • Suita v g-molu BWV 995, 996

  20. J. S. BACH - VIOLINA • SONATE IN PARTITE za violino solo • Köthen, 1717-23 • 3 CERKVENE SONATE, • 4 stavki (speven, fugiran…) • 3 PARTITE, • plesni stavki, • polifoni in linearni (arpegii)

  21. J. S. BACH - VIOLINA • Nemška violinska igra: • polifona igra - dvojemke • manj virtuozna kot italijanska • Pesemske oblike, • variacije • cancone • sonate

  22. J. S. BACH – VIOLA • VIOLA, ORKESTRSKI INŠTRUMENT • Diskant viola da gamba (6 strun) • Alt viola da gamba (prečke, 6 strun) • Viola d’amore, 7 strun + simpatetične strune

  23. J. S. BACH – ČELO • VIOLONČELO, generalbas, sol. sonate • Bas – tenor viola da gamba • Violončelo • Violončelo pikolo

  24. J. S. BACH – ČELO • INŠTRUMENT ZA GENERALBAS • SOLISTIČNE SONATE, 1717-23 • 6 SOLO SUIT • 6. za violo s 6 strunami • SONATA G-dur za violo da gamba in čembalo ali • Za 2 prečni flavti in basso c.

  25. J. S. BACH – PIHALA, TROBILA • PREČNA FLAVTA, “rahločutni slog” • Šole: Hotterere, • 1707, Quantz, 1752 • Izpopolnjena tehnika • OBOA: soli v orkestru

  26. J. S. BACH – PIHALA, TROBILA • POZAVNE: • SATB, ROG: orkester • TROBENTA: • solistično, • v orkestru, • fanfare, kot človeški glas • FAGOT: • generalbas, orkester, komorna dela

  27. BACHOV ORKESTER • Ok. 1730 – Leipzig • 2-3 1. violine, 2-3 2. violine • 2 – prvi violi, 2 – drugi violi • 2 – čela, 1 violin • 2-3 oboe, 1-2 flavti • 3 trobente • 1 pikolo • 1-2 fagota

  28. Glasba za orkester • Razvoj: • od cancon da sonar, • koncerta, • intrade, • ritornella, • sinfonie, • sonate - do orkestrskih suit, vpliv uverture

  29. Glasba za orkester • BACH, po l. 1740 • 4 suite za orkester • Plesni stavki • SOLISTIČNI KONCERTI, • za violino, • čembalo

  30. Concerto grosso • 6 BRANDENBURŠKIH KONCERTOV, 1721 • Posvečeni: Ch. L. von Brandenburgu • Način izvajanja v Köhtnu • 17 inštrumentalistov • Bach – viola ali čembalo

  31. Concerto grosso • KONCERT ŠT. 1, F - dur • ZASEDBA: violina pikolo, 2 lovska rogova, 3 oboe • SOLI: vl. Pikolo, 2 rogova, 2 oboi • TUTTI: 2 violini, 1 viola, violončelo • VEČZBOROVSKI KONCERT • STAVKI: italijanski koncert z menuetom, stavki iz franc. suite

  32. ORGLE, KLAVIR, KLAVIKORD, ČEMBALO • GOLDBERG VARIACIJE: • kroženje v naravi in enotnost pogleda na svet • Aria – 30 variacij - Aria da Capo • Aria: • tema v basu, • italijanski vzori, harmonsko ogrodje v vseh variacijah

  33. GOLDBERG VARIACIJE • ZNAČILNOSTI: • Podaljšanje teme, • kvartni intervali, • kadence, figure, lestvice, arpegii… • Oblike variacij • triosonate, • ples, • fuga, kanon…

More Related