Pridelava hrane brez gensko spremenjenih organizmov (GSO)

1. Pridelava hrane brez gensko spremenjenih organizmov (GSO) red. prof. dr. Martina BAVEC UM Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Predavanje v okviru prireditve “Zagotovimo si hrano za jutri, aktivno sodeluj tudi ti” EKOCI in Slovenski forum socialnega podjetništva Pivola, 14.12.2011

2. Vsebina • Kaj so GS rastline? Razširjenost • Okoljski in zdravstveni premisleki • Ali v Sloveniji potrebujemo GS rastline? • Ekološko kmetijstvo • Nenamerna kontaminacija? Zakonodaja? • Označevanje • Mnenja potrošnikov – diplomska naloga Katja Potočnik • Nov standard “Brez GSO” na IKC – Inštitutu za kontrolo in certifikacijo UM

3. Teorija snovne ekvivalence – politična odločitev v ZDA leta 1992 brez kakršnih koli znanstvenih dokazov o neškodljivosti, ki je omogočila razširitev tovrstnih rastlin Kaj so GS rastline? • Vnos genov različnih mikroorganizmov, bakterij, živali,.. v gene rastlin. • Ta poseg v naravi ni mogoč, ker se med seboj oprašujejo in križajo samo rastline iste družine. • Gensko spremenjen organizem je torej organizem, v katerega je z uporabo sodobnih metod biotehnologije vnesen gen za neko lastnost iz drugega organizma. • GSO danes uporabljamo predvsem v prehrambeni in farmacevtski industriji, v zadnjem času pa tudi v kmetijstvu - zlasti poljedelstvu. • Gen terminator! (seme v naslednji generaciji ne kali – odvisnost od korporacij, izpust v okolje?)

4. Uporaba genske tehnologije v kmetijstvu Pokritje slabe kmetijske prakse! Spreminjanje lastnosti rastlin s pomočjo genske tehnologije se razvija v smeri: • večanja odpornosti rastlin na herbicide, žuželke in viruse (npr.: Bt koruza, RoundupReady soja), • prilagajanja na ekstremne vremenske razmere, kot so vročina, suša, mraz ter prekisla in slana tla (npr. na sol odporne rastline tobaka), • izboljšanje skladiščnih in transportnih sposobnosti ter kakovosti rastlin (npr. FlavrSavr paradižnik), • spreminjanja sestave ogljikovih hidratov in olj ter vsebnosti mikronutrientov (npr. »zlati riž« z večjo vsebnostjo provitamina A), • proizvodnje farmacevtskih substanc (npr. »cepilne« banane). Razširjena je tudi uporaba GS mikroorganizmov (encimi, pomožna in dodatna sredstva) v živilski industriji, predvsem pri proizvodnji piva in pekovskih izdelkov ter tudi pri predelavi mlečnih, mesnih, sadnih in zelenjavnih živil. V EU je registriranih 33 GSO, ki v bolj ali manj predelani obliki sestavni del naših živil!

5. Razširjenost gensko spremenjenih rastlin *v mio. ha, podatek USDA (2010/2011)

6. Geografska razporeditev GSR Že razvite GSR: soja, koruza, bombaž, oljna repica, krompir, paradižnik, korenje, jablane, slive, tobak, ribe, vinska trta, oljke, jagode ... In tudi živali: prašiči, ribe,….

7. Uporaba GSR • Argentina: 50% vseh površina soja 100% GSO Ilegalna polja s sojo v deževnem gozdu v Braziliji

8. Uporaba GSR v pridelavi v EU Proizvodnja BT-koruze MON810 (2010) v 6 državah: Španija, Portugalska, Češka, Poljska, Slovaška, Romunija Celotna proizvodnja GS koruze v Evropi: 91.193 ha od tega Španija: 76.575 ha

9. Uporaba GSR v pridelavi • GS sorta krompirja Amflora v letu 2010: Češka (150 ha) Švedska (80 ha), Nemčija (15 ha) izključno za proizvodnjo škroba za industrijsko uporabo. v 2011: zmanjšanje površin, Češka prenehala s proizvodnjo ZAKONODAJNA PREPOVED GOJENJA GS koruzeMon810 v FR, DE, GR, AT, LUX, HU in BASF GS krompirja “Amflora” HU, LUX in AT, drugod zakoni o KOEKSISTENCI z omejitvami možnosti pridelave GSR

10. Koristi GSR? • V času, ko prebivalstvo po svetu prizadevajo naraščajoče cene hrane, biotehnološka podjetja poročajo o rekordnih dobičkih zaradi eksponencialnega višanja cen GS semen in pesticidov. • Kmete so potisnili v kot v času, ko se število ljudi, ki se povsod po svetu soočajo z lakoto, bliža milijardi. • Navkljub pretiravanju o koristih GSO s strani industrije med prehransko krizo, še vedno NE obstaja nobena komercialna GS rastlina, ki bi imela: • višji pridelek, • bila odporna na sušo ali slanost, • imela boljšo prehransko vrednost ali • druge koristne lastnosti, ki jih biotehnološka industrija obljublja že dolgo časa.

11. Posledice • Uradni podatki glavnih držav pridelovalk – ZDA, Argentine in Brazilije – potrjujejo, da se z gojenjem GS rastlin poraba pesticidov povečuje, vključno z rabo strupenih kemikalij, ki so v nekaterih evropskih državah prepovedane. • Površine se uničijo do te mere, da niso več primerne za kmetijstvo. • To povzroča ogromen porast stroškov za kmete, kot tudi kmetijske, okoljske in zdravstvene težave, ki večinoma prizadenejo revne skupnosti, ki živijo v bližini intenzivnih kmetij z GS rastlinami.

12. POMISLEKI glede uporabe GSR OKOLJSKI ZDRAVSTVENI Alergije na nove proteine, ki jih prej ni bilo v hrani Odpornost na antibiotike Reproduktivne motnje v naslednjih generacijah Okvare na jetrih in ledvicah (predvsem moški) Povečano tveganje za genitalne rakaste bolezni na ženskih živalih v 2. generaciji Vpliv na imunski sistem • Nenadzorovana širitev GSR s cvetnim prahom • Kopičenje toksina Bt v okolju • Gen terminator – odvisnost kmetov od korporacij • Večja poraba herbicidov (glifosat) in tveganja • Odpornost škodljivcev na toksin • Biodiverziteta – izguba naravnih populacij rastlin

13. Zdravstvena tveganja Preko krme za živali smo v EU in v Sloveniji v stiku z GSO šele zadnje desetletje in zato iz tega območja še ni rezultatov epidemioloških študij na ljudeh, še manj pa rezultatov dolgotrajne izpostavljenosti GS hrani. Potrjene pa so številne spremembe na testnih živalih. Čeprav je EU nedavno objavila poročilo o desetletju raziskav o GSO (ftp://ftp.cordis.europa.eu/pub/fp7/kbbe/docs/a-decade-of-eu-funded-gmo-research_en.pdf), kjer so vložili preko 200 mio. EUR, pa zagotovil v imenu EU Komisije, da je GS hrana resnično varna in da ne predstavlja nikakršnih tveganj za zdravje ljudi, ni zaslediti.

14. Nova spoznanja Reproduktivne motnje testnih živali krmljenih skozi več generacij z GSO koruzo! VIR: “Biological effects of transgenic maize NK603xMON810 fed in long term reproduction studies in mice” Herausgeber, Medieninhaber und Hersteller: Bundesministerium für Gesundheit, Familie und Jugend, Sektion IV Radetzkystraße 2, 1031 Wien, Für den Inhalt verantwortlich: BL Mag. Ulrich Herzog Erscheinungstermin: November 2008 Autoren: Dr. Alberta Velimirov (Forschungsinstitut für biologischen Landbau – FiBL Österreich), Dr. Claudia Binter, Univ. Prof. Dr. Jürgen Zentek (Department/Universitätsklinik für Nutztiere und öffentliches Gesundheitswesen in der Veterinärmedizin – Institut für Ernährung) Obstajajo poročila o stranskih učinkih pridelovanja GS rastlin iz južne Amerike, kjer se GS rastline množično uporabljajo že vrsto let. V epidemiološki študiji so potrdili povezavo med herbicidom glifosatom (večina komercialno uporabnih GS rastlin je namreč odporna na enega od herbicidov, ki se potem še bolj množično uporabljajo) in na primer obolenji za rakom v zgodnjih letih, prirojenimi napakami, avtoimunskimi boleznimi (npr. lupusom) ter težavami z ledvicami, dihanjem in kožo. Raziskave v Argentini so pokazale, da je na območjih, prizadetih s kemikalijami, rak na modih in želodcu desetkrat pogostejši od državnega povprečja, primeri raka na trebušni slinavki in pljučih pa so dvakrat pogostejši.

15. Zakonodaja - UREDBA (ES) št. 1829/2003 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi. • UREDBA (ES) št. 1830/2003 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ESP.  Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o gensko spremenjenih živilih in krmi in Uredbe (ES) o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, izdelanih iz gensko spremenjenih organizmov (velja od 1.10.2005).

16. Označevanje Če živilo in posamezna sestavina živila vsebuje več kot 0,9 % snovi iz GS soje, GS koruze ali drugih snovi, ki so pridobljene iz GSO, je živilo potrebno označiti tako, da se v seznamu sestavin takoj za imenom sestavine ali kot jasna in vidna opomba k seznamu sestavin (npr. *), navede: »izdelano iz GS soje / koruze«. Enaka pravila veljajo za označevanje krme, ki je sestavljena ali proizvedena iz GSO. Živil živalskega izvora krmljenih z GSO krmo ni potrebno označevati! zato so se razvile številne prostovoljne certifikacijske sheme pridelave brez GSO kot zasebni standard in ponekod tudi na nacionalnem nivoju

17. Ali bomo nadaljevali z industrijsko rejo, kjer je za kulisami Za kulisami: gensko spremenjena krma? Merkač, 2008 Označevanje mesa, mleka in jajc, ki so pridelani z GSR ni predpisano

18. Kaj lahko danes storijo slovenski potrošniki, ki ne želijo v hrani GSO? • Ne kupujejo živil z oznako “gensko spremenjeno”, • Se čim bolj izogibajo živilom z aditivi, saj pri aditivih ni potrebno označevati da so gensko spremenjeni, • Kupujejo živila iz ekološke pridelave, saj je v ekološkem kmetijstvu uporaba GSO popolnoma prepovedana.

19. Kaj lahko danes storijo potrošniki drugod, ki ne želijo v hrani GSO? • Primer Avstrije Leta 1997 začeli z idejo o označevanju tudi živil živalskega porekla pridelanih brez uporabe genske tehnike. Pionirji Tirolska mlekarna (nőm) in rejci kokoši nesnic Tony’s freilanderEier. Leta 2006 je bilo 80% Avstrijcem pomembno, da je pridelava brez GSO, in to je eden izmed 5-ih najvažnejših kriterijev pri odločitvi za nakup živila (poleg svežine, porekla, ekološke pridelave, okusa). • Nakup ekoloških živil • Zasebne certifikacijske sheme, ki zagotavljajo potrošnikom, da v celotni verigi od njive do mize ni bilo uporabljeni GS komponent • Sheme na nacionalnem nivoju (sedaj tudi v Avstriji, po 1.1.2012 začne nacionalna zakonodaja za tako označevanje veljati v Franciji,…)

20. Avstrija danes • Označenih preko 2.500 različnih produktov v trgovskih verigah • Poleg mleka, mlečnih proizvodov in jajc tudi meso, pekovski izdelki, olja,…. • Trgovske verige zainteresirane za ustrezno pozicioniranje teh artiklov. • Vpeljan sistem kontrole in certificiranja od semena, krme, tovarn močnih krmil, posrednikov repromaterialov do kmeta, kmetij, predelovalne industrije • Jasno označevanje.

21. Hrana iz sestavin “brez GSO” – trend zadnjih let zlasti pri živilih živalskega porekla tudi v konvencionalni pridelavi/reji Avstrijska, nemška, francoska,… nacionalna zakonodaja omogočajo že več let označevanje tudi konvencionalnih živil živalskega porekla “brez GSO” ! March 8, 2010 Sales of GMO-free food up 67% in 2009! Vir: http://thebovine.wordpress.com/2010/03/08/sales-of-gmo-free-food-up-67-in-2009/ • Kritične točke v prireji: • krma (zlasti soja) • zdravila in vitamini proizvedeni s pomočjo GSO Prostovoljne sheme kakovosti – kontrola od mešalnic do trgovine!

22. Kaj menijo slovenski potrošniki? Anketa Katje Potočnik absolventke UM FKBV, 2011

23. Kaj menijo slovenski potrošniki? Anketa Katje Potočnik absolventke UM FKBV, 2011 Ali menite, da bi morala biti živila, ki vsebujejo GSO, označena? DA - 96,6% odgovorov. 100% v skupini nad 55 let

24. Kaj menijo slovenski potrošniki? Anketa Katje Potočnik absolventke UM FKBV, 2011 Menite, da bi morali biti produkti (mleko, meso, jajca) živali, katere so uživale gensko spremenjeno krmo tudi označeni (SEDAJ NISO)?

25. Kaj menijo slovenski potrošniki? Anketa Katje Potočnik,absolventke Zootehnike na UM FKBV, 2011 Ali bi kupili živilo, za katerega bi vedeli, da vsebuje GSO?

26. Kaj menijo slovenski potrošniki? Anketa Katje Potočnik absolventke UM FKBV, 2011 Če bi se odločili za nakup med živilom, ki vsebuje GSO in ekološkim živilom, bi kupili:

27. Ali imamo v RS možnosti za označevanje hrane (npr. mleka) pridelane brez GS sestavin? • Na njivskih površinah v RS se še ne pridelujejo GSR • Izdelan zasebni standard pri IKC-UM • Registriran logotip za označevanje • Interes potrošnikov • Interes mlekarne – pilotni projekt od marca 2011 • Precej rejcev je že vključenih v KOP, kjer so GSR in krma s temi sestavinami prepovedane • Nekatere mešalnice v RS že danes v močnih krmil za govedo ne uporabljajo GS sestavin DA

28. Stanje v RS glede GSO – načini pridelave in možnosti označevanja Sonaravna reja živali 9.731 kmetij na 78.000 ha • Od skupno 500.000 ha kmetijskih obdelovalnih površin: • 30.000 ha ekološke pridelave na 2.300 kmetijah • 60.000 ha integrirane pridelave na 6.000 kmetijah • (brez GSO) Tradicionalno Cca. 16.000 kmetij v SLO potencialni dobavitelji krme “brez GSO” in mesa “brez GSO”! • Industrijsko = intenzivno: • brez GSO • z GSO

29. Označevanje živil na podlagi zagotavljanja sledljivosti pridelave in predelave v celotni verigi

30. Druge možnosti za: - dvig kakovosti v primeru mleka • Ekološko mleko - za promocijo – lokalna prireja in predelava • Mleko brez uporabe silaže (t.i. Heumilch) • Paša, omejitev močne krme in prepoved krmljenja s koruzno silažo poveča vsebnost Omega3 maščobnih kislin in tudi konjugirane linolne kisline. Voluminozna krma poveča sintezo konjugirane linolne kisline v vampu, ki je edini kraj kjer lahko nastaja. • Westermair T. (2006): Omega-3-Fettsäuren und konjugierte Linolsäure – Fakten und Möglichkeiten. DMZ 17

31. Nekateri novi trendi – razen eko tudi drugi…

32. Sklepi • Vzpostavitev nove sheme kakovosti in izdelava Standarda “Brez GSO” pri IKC-UM je tržna priložnost za rejce (neposredna prodaja mesa, mesnih izdelkov, mlečnih proizvodov, mlekomati, jajca…) in predelovalce (mlekarne, mesni obrati,…) saj potrošniki želijo označevanje tudi pri živilih živalskega porekla. • Standard omogoča certificiranje in označevanje tudi živil rastlinskega porekla (npr. živil iz soje, koruze,… ) in označevanje tudi ekoloških živil, saj so že danes na trgu v RS tako označena tuja ekološka živila in tudi samodeklarativno nekatera konvencionalna živila. • Pri lokalni trajnostni samooskrbi bi morala biti reja živali brez GS krme minimalni standard v zagotavljanju trajnosti / okolju prijazne , prav tako pa tudi npr. prepoved reje kokoši nesnic v kletkah (baterijske reje),… • Prav tako bi morala biti vsa vrtičkarska samooskrbna pridelava gospodinjstev in tudi kmetij v okviru standardov ekološke pridelave, v tržni pridelavi na kmetijah pa prav tako cilj doseči čim večji delež ekološke pridelave nasploh (v ANEK-u do 2015 je zapisano 15% kmetij, 20% površin), da bo možno zagotoviti predvidene deleže ekoloških živil v okviru zakonodaje “Zelena javna naročila” oz. jih po vzoru iz tujine tudi preseči.

33. Hvala za pozornost! Več o standardu “Brez GSO” je na spletu www.ikc-um.si Kontakt: IKC – Inštitut za kontrolo in certifikacijo UM Pivola 8 2311 HOČE pri Mariboru Telefon: 02 / 613 08 31, -32 E-naslov: ikc-info@uni-mb.si