Pot v odraslost: z ali brez alkohola Rezultati raziskave med slovenskimi srednješolci

1. Pot v odraslost: z ali brez alkohola Rezultati raziskave med slovenskimi srednješolci Ljubljana, 3. februar 2011 ZZV Ljubljana prim. Darja Boben – Bardutzky, Dušica Boben, dr. Zdenka Čebašek – Travnik, Mijo Levačič, Nataša Sorko, dr. Maja Zorko

2. Zakaj smo se odločili izvesti raziskavo? • Naše izhodišče so bila tri sistemska vprašanja: • ali anketiranci znajo opaziti negativne posledice uživanja alkohola pri drugih ljudeh in kdo so ti drugi ljudje (vrstniki, svojci, znanci), • ali imajo anketiranci možnost, da se o vprašanjih, povezanih z alkoholom, odkrito pogovorijo s svojimi starši, • ali imajo anketiranci možnost, da se o vprašanjih, povezanih z alkoholom, odkrito pogovorijo s svojimi učitelji.

3. Želeli smo izvedeti: • ali so že poskusili alkohol, koliko so bili stari ob prvem pitjualkohola in kako pogosto pijejo alkohol; • ali ob alkoholu uživajo tudi druge psihoaktivne snovi (v nadaljevanju PAS); • kako alkohol povezujejo s počutjem in z zabavo; • ali menijo, da na njihovo pitje vplivajo vrstniki; • ali se zavedajo škodljivih posledic pitja alkohola; • kako pridejo v stik z alkoholom in • kaj menijo o tem, kako starši in učitelji gledajo na pitje alkohola.

4. Struktura udeležencev po starosti in spolu Raziskava je potekala v šol. letu 2009/10 od 19.2. do 12.5.2010

5. Prvi stik z alkoholom in pogostost pitja alkohola Odstotke mladostnikov, ki še niso poskusili alkohola smo primerjali z odstotki popolnih vseživljenjskih abstinentov kot ga ugotavljajo populacijske raziskave polnoletnih prebivalcev Slovenije (Hovnik Kermanc, Čebašek Travnik in Trdič, 2000; Top idr., 1999) in ugotovili, da je podoben odstotku mladostnikov od 9. razreda dalje. Udeleženci raziskave so odgovorili, da so že poskusili alkohol v 98,4 % oz. 6008 udeležencev. Povprečna starost ob prvem pitju: 11,73 let

6. Sprašujemo se na kakšen način udeleženci pridejo v stik z alkoholom v ŠOLI, čeprav pri starejših udeležencih % pada do 9. razreda OŠ, potem ne več? Kje mladostniki pridejo najpogosteje v stik z alkoholom?

7. Pogostost pitja alkohola Starejši mladostniki pogosteje uživajo alkohol kot mlajši. Skoraj polovica dijakov 2. in 3. letnika alkohol uživa redno, kar pomeni vsaj enkrat tedensko ali pogosteje. .

8. Medvrstniško nasilje ali medvrstniški vpliv Podatki raziskave kažejo, da z leti narašča, ne le pitje alkohola temveč tudi neposredno spodbujanje (redno in občasno) k pitju alkohola.

9. Uživanje drugih psihoaktivnih snovi (tobak, droge, pomirjevala…) Petina dijakov 3. letnika redno uživa poleg alkohola tudi druge psihoaktivne snovi.

10. Katere druge PAS uživajo srednejšolci?

11. Ali mladostniki menijo, da alkohol dobro vpliva na njihovo počutje in / ali so se sposobni sproščeno veseliti brez alkohola? Razumsko vedo, a ravnajo drugače? Prevlada mar vpliv vzornikov iz vrstniške skupine? Vpliv na počutje Veselje brez alkohola

12. Ali imajo nepolnoletni srednješolci težave pri nakupu alkohola?

13. Pri nakupu alkohola nimajo težav!

14. Ali starši vedo, da mladostniki uživajo alkohol in ali bi to dovoljevali, če bi vedeli? Skoraj 80 % staršev dijakov 3. letnika ve, da njihovi mladostniki uživajo alkohol in to je tudi (po mnenju mladostnikov) dovoljeno pitje alkohola v skoraj 60% s strani staršev.

15. Če bi učitelji vedeli, da uživaš alkoholne pijače, bi to vplivalo na njihov odnos do tebe? Otroci in mladostniki se zavedajo, da pitje alkohola v šolskem okolju ni primerno vedenje. Torej, kaj storiti, da se bodo vedli v skladu s svojimi normami in ne v nasprotju z njimi? Je morda tu skrito področje za krepitev zdravega življenjskega sloga pri mladostnikih?

16. Težave zaradi alkohola v socialnem okolju – opažanja srednješolcev Ugotavljamo, da dekleta pogosteje opazijo težave ljudi zaradi pitja alkohola. So mar občutljivejše glede tega?

17. Vpliv družbenega okolja na odnos do alkohola • Navade odraslih se prenašajo na mlajše; • Najvišji delež dijakov, ki pijejo vsak dan je v DOLENJSKI REGIJI; • Koroški dijaki pijejo najmanj pogosto, v šoli ne pridejo v stik z alkoholom in imajo največ težav pri nakupu alkohola; • Med gorenjskimi dijaki je največ tistih, ki alkohola še niso poskusili; • Dolenjska regija je najbolj tolerantna do pitja alkohola, pridejo z njim v stik tudi v šoli in imajo najmanj težav pri nakupu v lokalu.

18. Zaključek • Odstotek tistih udeležencev, ki še niso poskusili alkohola, je z leti vse manjši in se približuje manj kot odstotku – razlog za SKRB • Mladostniki nimajo težav pri nakupu alkohola (posebej v lokalih • Programi za starše z namenom ozaveščanja in svetovanje o škodljivem pitju alkohola njihovih otrok, krepitev pozitivnih vrednot, do vstopa v osnovno šolo ima izkušnjo z alkoholom za seboj že več kot desetina slovenskih otrok KDAJ JE PRAVI ČAS ZA UVEDBO PREVENTIVNIH PROGRAMOV IN DRUGIH PODPORNIH AKTIVNOSTI, KI BI KREPILE ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG PRI OTROCIH, MLADOSTNIKIH, STARŠIH, UČITELJIH…..

19. Preventivni programi in druge podporne aktivnosti • Komu bi bili namenjeni? • učencem • staršem • svetovalnim delavkam / cem • Kje: • na lokalnem in nacionalnem nivoju • Cilji preventivnih programov? • Krepitev zdravega življenjskega sloga • KAKO TO DOSEČI?

20. Kaj predlagamo? • ozaveščanje vseh odraslih (tudi pri starših krepiti pozitivne vrednote): starši, učitelji idr. • zmanjševanje dostopnosti alkohola za otroke in mladostnike • strogo prepoved oglaševanja alkohola, ki mlade nagovarja k pitju • izvajanje programov, ki bi spodbujali krepitev zdravega življenjskega sloga

21. HVALA ZA POZORNOST! DRUŠTVO – ŽAREK UPANJA – pomoč pri odvisnostih in zasvojenostih Letališka c. 33 1000 Ljubljana www.zarekupanja.net