1 / 17

KJE SMO, KAM GREMO ? Gospodarski in politični položaj Slovenije v začetku 2012

KJE SMO, KAM GREMO ? Gospodarski in politični položaj Slovenije v začetku 2012. Srečanje SKEI in SKH Zreče 31. maja 2012 Jože Mencinger. HRVATSKO IN SLOVENSKO GOSPODARSTVO. Hrvatska BDP 45.9 mrd. € BDP/cap 10400 € pr. saldo/BDP javni dolg/BDP neto dolg/BDP

oberon
Download Presentation

KJE SMO, KAM GREMO ? Gospodarski in politični položaj Slovenije v začetku 2012

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. KJE SMO, KAM GREMO ?Gospodarski in politični položaj Slovenije v začetku 2012 Srečanje SKEI in SKH Zreče 31. maja 2012 Jože Mencinger

  2. HRVATSKO IN SLOVENSKO GOSPODARSTVO Hrvatska BDP 45.9 mrd. € BDP/cap 10400 € pr. saldo/BDP javni dolg/BDP neto dolg/BDP brezposelnost 15.6% (2012) inflacija 2.2% Slovenija BDP 35.6 mrd. € BDP/cap 17400 € pr. saldo/BDP -6.4% javni dolg/BDP 48.0% (2011) neto dolg 11.6 mrd € brezposelnost 8.6% (2012) inflacija 2.1%

  3. RAST BDP IN STOPNJA BREZPOSELNOSTI

  4. PLAČILNA BILANCA

  5. PRODAJA PREMOŽENJA IN ZADOLŽEVANJE

  6. OSNOVNI PROBLEMI SLOVENIJE V ZAČETKU 2012 • vzdušje: črnogledost, mazohizem, strah pred odločanjem, politika in gospodarstvo; • verjetna dolgotrajna kriza v EU: oscilacije okrog ničte stopnje rasti in popolna vezanost Slovenije na aktivnost v EU; • omejitve ekonomske politike: Slovenija ni država ampak le regija EU in EMU ter evropske politike hitre konsolidacije javnih financ; • tri izgubljena leta v odpravljanju problemov (gradbeništvo, finančni sektor) ustvarjenih v hazarderskem razdobju 2005-2008; velika zadolženost gospodarstva in bank v tujini; • prenos »privatnega« dolga v tujini v javni dolg in njegovo povečanje na 45 odstotkov BDP; • v Sloveniji od 1991 ni razmejitve med gospodarskim sistemom in ekonomsko politiko; • birokratski ravnanje regulatorjev; UVK, Računsko sodišče, ATVP, BS

  7. KDAJ SMO MI PRIŠLI, KJER SMO ? KREDITI IN DEPOZITI KREDITI/DEPOZITI VIRTUALNO BOGASTVO NETO ZUNANJI DOLG

  8. DODANA VREDNOST V GOSPODARSTVUVir. GG 444, februar 2012

  9. KAJ OVIRA SLOVENSKO GOSPODARSTVO ?Vir: GG 444, februar 2012

  10. GOSPODARSKA RAST IN PRIMANJKLJAJ

  11. »Krizni« davčni prihodki v Sloveniji in EU27

  12. FISKALNO STANJE V EU27 2007 2008 2009 2010 2011 BDP mrd. € 12397 12465 11750 12246 12629 Prorač. saldo mrd. € -110 -302 -810 -805 -564 (% BDP) -0.9 -2.4 -6.9 -6.6 -4.9 Odhodki (%BDP) 45.6 47.1 51.0 50.6 49.1 Prihodki (%BDP) 44.7 44.7 44.1 44.1 44.4 Javni dolg mrd. € 7315 7791 8779 9816 10422 (% of BDP) 59.0 62.5 74.7 80.2 82.5 Največji primanjkljaj v 2010: Irska (31.3), Grčija(10.6), UK(10.3), Portugalska (9.8), Španija (9.3), Latvija(8.3)…Slovenija(5.8) Najmanjši primanjkljaj v 2010: Luksemburg(1.1), Finska (2.5), Danska(2.6), Švedska in Estonija (presežek 0.2) Najnižji dolg, konec 2010: Estonija(6.9), Bolgarija(16.3), Luksemburg(19.1), Romunija(31.0), Češka (37.6), Slovenija(38.8), Švedska(39.7)….. Najvišji dolg, konec 2010: Grčija(145), Italija(118), Belgija(96), Irska(94), Portugalska(93), Nemčija(83), Francija(82), Madžarska(81)….

  13. ZLATO PRAVILO – nov EU nesmisel ?kot “DRUŽBA ZNANJA” • Nastanek dolga; zapravljivost držav, prebivalstva, reševanje bank • Kaj odloča o teži dolga? • Višina dolga : 7% v Estoniji, 48% v Sloveniji, 82% v EU27, 150% v Grčiji • Zadolžitev doma ali v tujini Japonska 200%, Japonci so upniki in dolžniki; prenašanje na otroke in vnuke? • Finančni instrument: kredit ali obveznice • Cena dolga: obresti in gospodarska rast • Dospelost dolga: kratkoročni, dolgoročni • Zadolžitev bank, podjetij in prebivalstva doma in v tujini • Ali “zlato pravilo” čaka usoda lizbonskih strategij: “družba znanja” in plačilna bilanca EU-Kitajska

  14. JAVNI PREVZEM “PRIVATNIH” DOLGOV DO TUJINE

  15. ZAKAJ ZLATO PRAVILO NE SODI V USTAVO?DOLG, PRIMANJKLJAJ IN INFLACIJA Dt = Dt-1 * (1 + i - r) + PRt – dHt Dt = Dt-1*(1 + i - r) + PRt – (p+r)/v D – javni dolg/BDP, PR – primarni saldo/BDP , p – inflacija, i – obrestna mera, r – gospodarska rast, v – hitrost kroženja denarja Grčija: dolg 160%, obresti 10%, rast -5% prim. presežek 24% BDP Slovenija: dolg 48%, obresti 5%, rast 0%  prim. presežek 2.4% BDP EU27: dolg 81%, obresti 4%, rast 0% prim. presežek 3.2% BDP

  16. “ZLATO PRAVILO” V SLOVENIJI IN NEMČIJI

  17. KAJ BI BILO, ČE BI “ZLATO PRAVILO” UPORABLJALI OD 1996 NAPREJ ?

More Related