110 likes | 232 Views
Š tiri sve č e. Š tiri sve č e so po č asi izgorevale. Prostor je bil popolnoma tih, i n lahko si sli š al n jihov pogovor. Prva je rekla: “ JAZ SEM MIR Ampak ljudje me ne znajo obdr ž ati: zdi se mi, da mi ne preostane drugega, kot da ugasn em !” Tako, po č asi , po č asi, sve č a
E N D
Prostor je bil popolnoma tih, in lahko si slišal njihov pogovor.
Prva je rekla: “JAZ SEM MIR Ampak ljudje me ne znajo obdržati: zdi se mi, da mi ne preostane drugega, kot da ugasnem!” Tako, počasi, počasi, sveča popolnoma ugasne.
Druga pravi: “ JAZ SEM VERA Žal ne služim ničemur. Ljudje nočejo vedeti zame, in zato nima smisla, da ostanem prižgana.” Komaj je nehala govoriti, jo je lahna sapa ugasnila.
Zelo žalostna pravi tretja sveča: “ JAZ SEM LJUBEZEN Nimam moči ostati prižgana. Ljudje me ne upoštevajo in se ne zavedajo mojega pomena. Svoje drage bolj sovražijo kot ljubijo.” In sveča ugasne.
Nepričakovano... vstopi v sobo otrok in vidi ugasnjene sveče. Prestrašen zaradi teme pravi: “ AMPAK KAJ POČNETE! MORALE BI OSTATI PRIŽGANE, STRAH ME JE TEME!” In ko to izreče, pade v jok.
Torej četrta sveča pravi: “NE OBUPAJ, NE JOČI: DOKLER BOM GORELA, LAHKO ZMERAJ PONOVNO PRIŽGEVA OSTALE SVEČE: Jaz sem UPANJE”
Z žarečimi objokanimi očmi, otrok prime svečo upanja in prižge ostale sveče.
DA UPANJE V NAŠIH SRCIH NE BI NIKDAR UGASNILO...
…in vsak od nas lahko, kot tisti otrok, z upanjem ponovno prižge, vero, mir in ljubezen!!!