Bartol in Nietzschejeva filozofija

1. Bartol in Nietzschejeva filozofija Marjan Duhani, 3.Gb

2. Bartol je v svojih zapisih o nastanku Alamuta povedal, da v zgodbi ni nameraval uporabiti misli, ki so bile izrečene po letu dogajanje zgodbe • V zapisih se je branil pred očitki da je vrhovni izrek izmailcev in nekaj Hasanovih idej povzel od Nietzscheja • Najdenih je biloprecej vzporednic med idejami Hasana in Nietzscheja

3. "Če moralno etična načela zapoveduje bog, so veljavna samo toliko časa, dokler nekdo v boga veruje. Ko si odstavil boga, si odstavil tudi njegova načela. Kajti bog je za vernika resnica in če boga ni, tudi resnice ni: iz tega je zaključek, da če ni nič resnično, je potem vse dovoljeno, logičen." (Bartol, 1984) • "... ne vtikajmo več glave v pesek nebeških reči, temveč jo nosimo svobodno, glavo sveta, ki svetu daje smisel... O, bratje, Bog, ki sem ga ustvaril, je bil delo in blaznost človeka, kakor vsi bogovi... Samo trpljenje in nezmožnost sta ustvarila vse svetove tam onkraj... Vse predobro poznam te Bogu podobne: hočejo, naj verjamemo vanje in naj je dvom greh." (Nietzsche, 1974)

4. Citata prikazujeta Bartolovo posnemanje Nietzscheja, toda ti dve razmišljanji imata drugačna sklepa: • Bartol pravi, da človeku mora nekdo definirati kaj je dobro in kaj zlo, kot da človek ne more odgovarjati drugemu človeku, le bogu • Nietzsche trdi, da lahko človek sam oblikuje svojo moralo • Tu se opazi nasprotje med Hasanom in Nietzschejem

5. Izmailski izrek ni popoln saj ga lahko opredelimo kot protislovnega

6. "V bistvu počiva moč sleherne ustanove na pristaših, ki so zaslepljeni. (...) Zato delim človeštvo v dvoje bistveno se razlikujočih plasti. V peščico tistih, ki vedo, kaj je na stvari, in v velikanske množice onih, ki ne vedo. Prvi so poklicani, da vodijo, drugi, da so vodeni. Prvi so nalik staršem, drugi otrokom. Prvi vedo, da je resnica nedosežena, a drugi stegujejo roke po njej. Kaj preostane onim drugega, kot da pitajo te z bajkami in izmišljotinami?“ (Hasan) • "Pri sprehodu skozi sterilne tenkočutnejše in robatejše morale, kar jih je do zdaj vladalo ali še vladajo na Zemlji, sem ugotovil, da se nekatere poteze redno ponavljajo povezane med seboj: dokler se mi nista nazadnje pokazala dva temeljna tipa in ni udaril na plan temeljni razloček. Imamo moralo gospodarjev in moralo sužnjev ... Moralne razlike vrednot so nastale bodisi pod vladajočo vrsto, ki se je z ugodjem zavedala svojega razločka od obvladovane - ali pa pod obvladovano, med sužnji in odvisnimi vseh stopenj." (Nietzsche, 1988)

7. “Hasan do konca misli, da množica potrebuje nekoga, ki bo namesto nje mislil, jo vodil, Nietzsche nasprotno to graja in upa na človeka s svobodno glavo.”

8. Za Hasana je smrt konec • Nietzsche kritizira ljudi, ki so naveličani življenja

9. (iz lat. nihil 'nič') • metafizični (ontološki) nihilizem je stališče, da nič resnično, dejansko ne obstaja • poznavnoteoretični (gnoseohški) nihilizem, pomensko blizu radikalnemu skepticizmu in agnosticizmu, je pozicija, da ničesar ni mogoče spoznati z gotovostjo • etični nihilizem je koncepcija, po kateri ni nobenega objektivnega merila moralnosti oziroma moralnega delovanja • Nietzsche je sam neke vrste nihilist • V Alamutu je smisel življenja smrt, ubogljivost, Nietzsche pa prav take vrednote prezira