1 / 21

Tematski večeri v CTK-ju, 2007

SPLETNI ISKALNIKI IN KNJIŽNICE – POGLED V (BLIŽNJO) PRIHODNOST PREDSTAVITEV DOSEGLJIVA NA http://www.ctk.uni-lj.si/users/pusnik/iskalniki-knjiznice.ppt Miro Pušnik, CTK miro.pusnik@ctk.uni-lj.si 01 2003445. Tematski večeri v CTK-ju, 2007. PRIMER 1: ODPRTI KOP NA RTV SLOVENIJA

rhea-chandler
Download Presentation

Tematski večeri v CTK-ju, 2007

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. SPLETNI ISKALNIKI IN KNJIŽNICE – POGLED V (BLIŽNJO) PRIHODNOST PREDSTAVITEV DOSEGLJIVA NA http://www.ctk.uni-lj.si/users/pusnik/iskalniki-knjiznice.ppt Miro Pušnik, CTK miro.pusnik@ctk.uni-lj.si 01 2003445 Tematski večeri v CTK-ju, 2007

  2. PRIMER 1: ODPRTI KOP NA RTV SLOVENIJA RTV Slovenija z različnimi metodami umetne inteligence indeksira podnapise k svojim oddajam. Na tak način so zvočni oz. video zapisi indeksirani v "celotnem besedilu" in dosegljivi skozi spletne iskalnike. Bistvo te prosojnice: RTVSLO želi v čim večjem obsegu svoje vsebine ponuditi skozi Google oz. Najdi.si etc… Razlogi za to??? http://www.rtvslo.si/odprtikop/

  3. PRIMER 2: ORTOKON – POŠAST IZ ORDOVICIJA Primer iz prakse: - prva izbira vira informacij Google - druga izbira vira informacij Najdi.si - zadetki iz Wikipedije na vrhu v obeh primerih URL naslov slovenske Wikipedije je… URL naslov angleške Wikipedije je… Tipičen primer informacijskega problema, ki so ga v obdobju klasičnih knjižnic pred razvojem svetovnega spleta reševali knjižničarji. Katalog knjižnice ni bil uporabljen, ker ni bil dosegljiv skozi iskalnike oz. zapisi niso bili pri vrhu v rezultatu.

  4. KAKO DELUJEJO SPLETNI ISKALNIKI Spletni roboti oz. pajki (spider) – neprenehoma krožijo po spletnih strežnikih in berejo spletne dokumente ter jih po posebnih metodah indeksirajo v posebno bazo podatkov. Baza podatkov – na poseben način strukturirana zbirka podatkov, ki jih uvaža spletni robot. Po teh podatkih išče uporabnik, na osnovi teh podatkov iskalnik z uporabo različnih metod ocenjuje stopnjo ustreznosti. Uporabniški vmesnik: iskalni obrazec z različnimi iskalnimi možnostmi, funkcionalnimi dodatki etc… Nekateri podatki so pajkom težje dosegljivi – skriti splet, deep seek, hidden web

  5. NAJPOGOSTEJŠI NAČINI ZA UVRŠČANJE DOKUMENTOV PRI VRHU SEZNAMA REZULTATOV Niz ukazov META – ukazi v glavi dokumentu HTML, ki robotom na standardiziran način opredeljujejo vsebino izbranega dokumenta dokumenta. Ukaz TITLE – ukazi v glavi dokumenta. Število spletnih povezav na izbrani dokument – WIF metoda, ki jo uporabljata Google in Najdi.si. Search Engine Optimatization SEO: prilagoditev spletnega dokumenta na tak način, da nastopa čim više v seznamu zadetkov ob izbrani iskalni strategiji.

  6. PRIMER: METODA MONTE CARLO Iskalna strategija v iskalniku Google: Monte Carlo simulacija

  7. PRIMER: METODA MONTE CARLO 1 Iskalna strategija v iskalniku Google: Monte Carlo simulacija

  8. SEO: Wikipedija oz. COBISS/OPAC Wikipedija <html> <head> <meta http-equiv="Content-Type" content="text/html; charset=utf-8" /> <meta name="keywords" content="Monte Carlo simulacija,1950-ih,Drugi svjetski rat,Elektronika,John von Neumann,Monako,Neutron,Nuklearno oružje,Računalo,SAD,Stanislav Ulam" /> <title>Monte Carlo simulacija - Wikipedija</title> </head> COBISS/OPAC <html> <head> <title>COBISS/OPAC</title> <META HTTP-EQUIV="Content-Type" CONTENT="text/html; charset=Windows-1250"> <meta http-equiv="refresh" content="870; URL=http://www.cobiss.si/"> </head>

  9. "SPREMENJENE RAZMERE"

  10. "SPREMENJENE RAZMERE"

  11. KAKO MORAMO KNJIŽNIČARJI RAVNATI GLEDE NA PREJ OMENJENE PODATKE Prepovedati uporabo interneta v knjižnicah? Ukiniti neposlušne uporabnike? Ukiniti digitalne knjižnice? Prisiliti uporabnike, da se prilagodijo knjižničarjem? Uporabnikom vendarle omogočiti, da z uporabo njim prijaznih iskalnih postopkov pridejo do knjižničnih gradiv!

  12. KAJ PREDSTAVLJA GOOGLE Google kot velika tržnica z informacijami. Knjižnice predstavljajo le določen del celotne ponudbe in imajo hudo konkurenco. Universal search. Kdo je na tem trgu trenutno najbolj uspešen? - Wikipedija - UGC - založbe (Google Scholar) Temeljna predpostavka: večina uporabnikov za iskanje informacij uporablja spletne iskalnike. - ponudimo vsebine skozi spletne iskalnike - pomen SEO Spletni iskalniki kot kompleksna bibliografska orodja.

  13. SPLETNI ISKALNIKI IN OPAC - PRIMERI COBISS/OPAC WebPAC Knjižnice Filozofske fakulteta Sveučilišta v Zagrebu Google Books Funkcionalne povezave med Google Books ter katalogi knjigarn in posameznih knjižnic.

  14. KATALOGIZACIJA V PRIHODNOSTI Katalogizacija gradiva je velik strošek za knjižnice. Vprašanja smiselnosti katalogizacije na sedanji način – veliko dela in stroškov za zelo malo uporabo – primer UDK. Orodja za avtomatizirano indeksiranje tekstovnih oblik v meta podatke – podatkovno rudarjenje, razpoznavanje vzorcev… - ekstrakcija metapodatkov - harvesterji Katalogizatorji imajo možnost soustvarjanja takih projektov. Kdo bo vir metapodatkov v prihodnosti? - založbe - avtorji - uporabniki (mnenja oz. kritike posameznih del) - katalogizatorji

  15. KATALOGIZACIJA V PRIHODNOSTI – MOŽNI SCENARIJI scenarij OPAC-i – REPOZITORIJI KNJIŽNIC – GOOGLE 2. scenarij OPAC-i V KONZORCIJ OPAC-ev – OCLC WC - GOOGLE

  16. KATALOGIZACIJA V PRIHODNOSTI – MOŽNI SCENARIJI 1 3. scenarij OPAC-i – REPOZITORIJI KNJIŽNIC – OCLC WC - GOOGLE

  17. KATALOGIZACIJA V PRIHODNOSTI – MOŽNI SCENARIJI 2 4. scenarij OPAC-i NEPOSREDNO V SPLETNE ISKALNIKE

  18. KATALOGIZACIJA V PRIHODNOSTI – MOŽNI SCENARIJI 3 5. scenarij OPAC-i – OCLC WC ZA TISKANO GRADIVO - GOOGLE, REPOZITORIJ KNJIŽNIC NEPOSREDNO V GOOGLE

  19. VLOGA KNJIŽNIČNIH KATALOGOV V PRIHODNOSTI Manjša vloga za uporabnike – zakaj? Navidezna integracija z ostalimi viri informacij. Pomen kontroliranih polj v OPAC-ih – geslovniki… Uporabniški vmesniki OPAC-ov ter strukturirana polja lahko služijo kot zgled za iskalna orodja pri vpostavljanju naprednejših iskalnih obrazcev – primer Google Scholar, Google Books… Možnosti knjižnic: - izpostavljanje knjižničnih katalogov pri izboljšavah rezultatov - ločevanje korpusov knjižničnega gradiva od ostalih dokumentov - OPAC-i kot tarče spletnega povezovanja iz drugih okolij Pomembno pa je, da uporabnikom ponudimo kakovostno storitev pri dostopu do gradiva.

  20. AKADEMSKI SPLETNI ISKALNIKI Google Scholar, SCIRUS… Prednosti in pomankljivosti. V izbranem okolju lahko uporabnikom omogočimo udobno okolje pri uporabi Google Scholarja: - povezovanje z OPAC-om - oddaljeni dostop - povezovanje z celotnimi besedili - open URL

  21. ZAKLJUČEK - POGLED V PRIHODNOST Googlezon koalicija – vendarle pomembna vloga knjižničarjev. Po nekaterih predvidevanjih do leta 2014 ne bo več tiskanih časnikov. Digitalizacija arhivov – pomembna vloga knjižnic, ne pa v luči današnje predstavitve primarna. Google – velika priložnost knjižnic za promocijo vseh vrst gradiva. Kompleksno, več funkcionalno bibliografsko orodje, kjer bodo poleg knjižnic nastopali še uporabniki, založbe etc… NIKOLI NISO BILI ČASI ZA KNJIŽNIČARSTVO TAKO UGODNI KOT DANES, VENDAR KNJIŽNIČARJI NIKOLI DOSEDAJ NISMO IMELI KONKURENCE.

More Related