1 / 7

OSNOVNA IZHODIŠČA IZS NA PODROČJU PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA IN ZEMLJIŠKE POLITIKE

OSNOVNA IZHODIŠČA IZS NA PODROČJU PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA IN ZEMLJIŠKE POLITIKE. PROSTORSKO NAČRTOVANJE. Uvedba določil o realizaciji prostorskih aktov Uvedba učinkovitega sistema spremljanja stanja v prostoru (spremljanje realizacije prostorskih aktov)

rianna
Download Presentation

OSNOVNA IZHODIŠČA IZS NA PODROČJU PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA IN ZEMLJIŠKE POLITIKE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. OSNOVNA IZHODIŠČA IZS NA PODROČJU PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA IN ZEMLJIŠKE POLITIKE

  2. PROSTORSKO NAČRTOVANJE • Uvedba določil o realizaciji prostorskih aktov • Uvedba učinkovitega sistema spremljanja stanja v prostoru (spremljanje realizacije prostorskih aktov) • Podrobnejša definicija najpomembnejših strokovnih podlag in njihovega načina upoštevanja v prostorskem načrtovanju (demografija, komunalna oprema …) • Sprememba vsebine in vloge strateškega prostorskega načrta Slovenije • Posodobitev in aktivno dopolnjevanje prostorskega reda Slovenije • Uvedba tako imenovanih regulacijskih načrtov kot dopolnitev OPNjev • Ustrezna ureditev prikaza namenske rabe in drugih pravnih režimov na zemljiško katastrskem prikazu (izpolnitev določb pravilnika o OPN) ali pa izboljšava zemljiško katastrskega prikaza

  3. PROSTORSKI INFORMACIJSKI SISTEM • IZS je v tej smeri že pred kakšnim letom aktivno sodelovala z MZIP na primeru »elektronskega« gradbenega dovoljenja in digitalne vodilne mape. • To smer in stališča opisana v elaboratu bi samo nadgrajevali in tako vzpostavljali sistem e-graditve, znotraj katerega so še ločeni sistemi e-soglasij in e-dovoljevanja. • Drugi del prostorskega informacijskega sistema pa je e-prostor z vsemi svojimi komponentami: • Skupni prikaz stanja prostora • E-plan (planski akti) • Sistem spremljanja razvoja • Zavedati pa se moramo, da sam informacijski sistem ne bo rešil ničesar. Je lahko zgolj učinkovita podpora vsebinskim rešitvam, ki jih boste določili oz. dogovorili v drugih skupinah. Zato to pomembno materijo razumem kot podporno. • Počakali bomo, kako nam bodo predstavili celotno zgodbo (do kje je že narejeno) in potem morda napišemo bolj trdne okvirje, ki jih bomo zastopali.

  4. ZEMLJIŠKA POLITIKA • Podpira strategijo razvoja države, regije in občine • Pospešuje in omogoča izvedbo prostorskih aktov • Je skupek ukrepov: • AKTIVNE ZEMLJIŠKE POLITIKE, kjer država posega na sistemskem področju (javni nepremičninski skladi ali podjetja, komasacije, sistemski davki, takse in dajatve….) in • PASIVNE ZEMLJIŠKE POLITIKE (razlastitve, parcelacije, predkupne pravice..) • Davek na nepremičnine lahko povzroči nenadzorovane posledice

  5. ZEMLJIŠKA POLITIKA • Uvedba gradbene parcele ali funkcionalnega zemljišča (pravila za določanje, določanje, evidentiranje) • Razmejitev ukrepov na stavbnih in kmetijskih površinah in koordinacija z drugo zakonodajo (kmetijsko) • vzpostavitev potrebnih evidenc in obveznost njihovega vzdrževanja in uporabe (pozidana in funkcionalna zemljišča, nezazidana zemljišča in druge neizkoriščene nepremičnine, degradirana območja) • definicija in uvedba pojma gradbena parcela in funkcionalno zemljišče      • vzpostavitev temeljev za izvajanje aktivne zemljiške politike preko tržnih in finančno razvojnih instrumentov (usposabljanje javnega sektorja) • nadgradnja obdavčenja nepremičnin v smeri izvajanja zemljiške in stanovanjske politike (uvedba razvojnih stopenj zemljišč v sistem vrednotenja in obdavčenja, davčna stimulacija za oddajo nepremičnin v najem) • vzpostavitev sistema regulacije parcelacij stavbnih zemljišč • sprememba načina porazdelitve stroškov opremljanja zemljišč na nepremičnine (upoštevanje površine gradbene parcele) • učinkovitejši mehanizmi upravne komasacije zemljišč

  6. OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA • Prostorsko načrtovanje je interdisciplinarni proces, ki mora potekati v interakciji različnih strok. • Vodenje priprave prostorskega akta lahko opravlja le »pooblaščeni prostorski načrtovalec« (podjetje s pogoji/pooblaščena oseba) • Druge strokovne naloge v sklopu prostorskega načrtovanja, pa opravljajo drugi pooblaščeni inženirji in arhitekti (te naloge so na primer: izdelave strokovnih podlag za prostorske akte: zasnove arhitekturnih rešitev, idejne zasnove in idejni projekti zgradb in inženirskih objektov, podlage za prikaz planaali strokovnih podlag … )

  7. ZNANJA ZA PROSTORSKO NAČRTOVANJE • s področja graditve objektov, arhitekture in krajinske arhitekture ter geodezije in kartografije • s poznavanjem področij varstva okolja, varovanje zdravja in življenja ljudi, varstva pred požarom, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstva pri delu; • poznavanje osnov s področja: kmetijstva, varstva naravne, kulturne dediščine, krajine, vodarstva; gozdov itd.;  • poznavanje metod in tehnik pri izdelovanju prostorskih aktov in metod participativnega načrtovanjater trajnostnih načel pri umeščanju objektov v prostor; • s poznavanjem sistema investicijskih procesov, projektnega vodenja, gospodarnosti investicij, stroškov in kalkulacij ter vzdrževanja objektov v povezavi z obligacijskimi in stvarno-pravnimi razmerji; • poznavanje evidenc nepremičnin in drugih prostorskih evidenc in geografskega informacijskega sistema; • poznavanje prostorskega prava; • s poznavanjem sistema standardizacije in tehničnih predpisov.

More Related