TUJEC eksistencialni roman, 1942

1. TUJECeksistencialni roman, 1942 Albert Camus

2. mati Thomas Perez vratar hiralnice ravnatelj hiralnice Marija, ljubica Raymond, sosed Meursault Salaman, sosed Masson, gostitelj odvetnik tožilec sodnik Celest, prijatelj

3. KRAJ IN ČAS DOGAJANJA • v Alžiriji • tik pred vojno

4. Zgradba 2. del • Meursaultovo življenje v ječi • zaslišanje, obsodba • čakanje na smrt • duhovnikov obisk • sprijaznjenje z usodo 1. del • smrt Meursaultove matere in pogreb • ljubezensko razmerje z Marijo • zaplet v prepir soseda Raymonda z Arabci • uboj Arabca

5. Meursault glavni junak • absurdni človek ̶ življenje doživlja kot nesmiselno • mlad francoski uradnik iz Alžira • brezbrižen, nezainteresiran, ravnodušen, hladnokrven • ničesar ne obžaluje • njegovi odnosi z ljudmi so mlačni in brez zanimanja • nikogar nima zares rad in ni na nikogar navezan - niti na mater niti na Marijo • med sojenjem se sprašuje o smislu življenja • redkobeseden in bolj posluša, kot govori • ne počuti se kot zločinec in se ne kesa • po obsodbi niha med upanjem in resignacijo

6. Marija, Meursaultova ljubica • bivša strojepiska v Mersaultovi pisarni • zelo lepa, privlačna in prijazna ženska • uživa življenje • polna energije in vesela, nad vsem navdušena • optimistka in polna upanja, ko obišče Meursaulta v ječi • na Meursaulta je močno čustveno navezana in ji ogromno • njegova drugačnost jo posebej privlači

7. Raymond, Meursaultov sosed • človek majhne postave, širokih ramen in boksarskega obraza, vedno dostojno oblečen • govorilo se je, da so ga preživljale ženske - sam pa je govoril, da je skladiščnik • okrutnež in zelo grob človek • nima nekih moralnih vrednot • Meursaulta popelje v uboj • na svet gleda brezbrižno in neljubeče • nepremišljen, pretepa svoje ljubice

8. Celest, Meursaultov prijatelj • Meursaultov prijatelj • ima v lasti krčmo, kjer Meursault po navadi kosi • ima debel trebuh in bele brke • vedno nosi predpasnik

9. vratar hiralnice ravnatelj hiralnice • prijazen možakar • veliko govori • radoveden • ima bele brke, svetlomodre oči in malce rdečkasto kožo • star je 64 let • je uvideven • iz Pariza je prišel kot revež • droben starejši možak s svetlimi očmi • skuša biti prijazen • na sodišču priča proti Meursaultu

10. Thomas Perez • mamin prijatelj • na pogrebu je imel mehak klobuk, hlače so se mu nad čevlji nabrale v harmoniko, kravata pa je bila premajhna za srajco s tako velikim ovratnikom • nos poln črnih pikic • beli, tanki lasje • malce šepa

11. Masson, gostitelj • Raymondov prijatelj • ima hišo na obali • velik možak, mogočne postave in ramen • ima majhno, okroglo in prijazno ženo s pariškim naglasom • po kosilu gre rad na sprehod

12. Salaman, sosed • Meursaultov sosed v nadstropju • ima starega psa in stalno zmerja • ko psa izgubi, je zelo žalosten

13. Meursaultov odvetnik • majhen in okrogel, dokaj mlad • ima skrbno polizane lase • nosi temno obleko, trd ovratnik in črtasto kravato • želi pomagati svojemu klientu, čeprav ta ne sodeluje, kot bi on želel • na koncu primer izgubi

14. javni tožilec sodnik • skuša biti profesionalen, a ga zmede Meursaultovo vedenje • veren človek, ki želi tudi obtoženca prepričati, da Bog obstaja • Meursaulta kasneje kliče “gospod Antikrist” • velik, suh mož • rdeče napravljen • organiziran in odločen • nekoliko napadalen • zelo dober odvetnik

15. mladi časnikar • precej mlajši od sodelavcev • v sivi flanelasti obleki z modro kravato • nalivno pero je pustil na mizi in gledal obtoženca • rahlo nesomeren obraz, svetle oči • Meursaulta je pozorno preiskoval • obtoženi je dobil občutek, kot da gleda sebe

16. PRIPOVEDNA TEHNIKA • Zgodba je sestavljena iz niza dogodkov in je ne sestavlja logična in trdno sklenjena zgodba. • Pripovedovalec je prvoosebni in personalni, kar pomeni, da pripoveduje le tisto, kar je znano njegovi zavesti, kar je vsebina njegovega spomina.

17. ROMAN • Roman je daljše pripovedno besedilo, v katerem se glavna oseba skozi poglavja srečuje z mnogimi stranskimi osebami in se znajde v večjih različnih situacijah. • Poznamo več vrst romanov: pustolovski, zgodovinski, detektivski ...

18. ZGRADBA 2. del 1. del 5 poglavij 6 poglavij • Motivi:   - materina smrt   - ljubezensko razmerje   - srečanje z Arabci • Motivi: - glavni junak v ječi - zaslišanje - obsodba - čakanje na smrt

19. SPLOŠNE ZNAČILNOSTI SMERI • Roman je nastalo v času eksistencializma, ki se je v književnosti pojavil po letu 1920 v filozofiji (v Franciji). • Eksistencializem je filozofski nauk, ki govori, da bistvo človeka ni določeno vnaprej z višjimi, božjimi in naravnimi zakoni. Človek je po svojem svobodna "eksistenca", ki ni z ničimer določena v naprej. Svet se mu kaže kot nekaj nesmiselnega, brez višje vrednosti in cilja. Čuti se osamljenega v svetu, ki mu je tuj in kjer ga navdajata strah pred smrtjo in tesnoba pred lastno odgovornostjo. • Značilnosti tega obdobja se kažejo v Tujcu, ker je Meursault brezbrižen in drugačen posameznik, ki pa se zaveda absurdnosti sveta.

20. FILOZOFIJA ABSURDA V KNJIŽEVNOSTI • filozofija absurda (iz lat. absurdus − zlozvočen, nesmiseln) • Absurd pomeni nesmisel, nelogičnost; tudi smešnost, neumnost. Je posebna različica filozofije eksistencializma. Domnevajo, da so na oblikovanje te filozofije vplivala nekatera dejstva iz Camusovega življenja: osebno spoznanje naključnosti in neutemeljenosti človekovega bivanja; osebna sla po življenju, ker je bolehal za tuberkulozo; skeptičen odnos do uveljavljenih filozofij, najbrž tudi doživetje 2. svetovne vojne. • Osrednja trditev te filozofije je, da je razmerje med svetom in človekom absurdno in da je to razmerje večno in nerazrešljivo. Svet in človek nimata nič skupnega, ker človek hrepeni po urejenosti, popolnosti in absolutnem, svet pa je vedno neurejen, nepopoln in nesmiseln. Nečesa višjega (Boga), ki bi zagotavljal red in smisel, ni. Zavestno upiranje absurdu Camus primerja s Sizifovim delom.

21. JEZIK • je bogat in čuten, kar se kaže v številnih prispodobah (“slepeči dež, ki se je usipal z neba … ”, “svetloba je brizgnila … kot dolgo žareče rezilo”), stopnjevanju, primerah in metaforah ... Z njimi skuša pisatelj izraziti čustveno stanje glavnega junaka.